We, unaccustomed to courage, exiles from delight,
live coiled in shells of loneliness  until love leaves its high holy temple
and comes into our sight, to liberate us into life.

Love arrives and in its train come ecstasies -
old memories of pleasure, ancient histories of pain.
Yet if we are bold, love strikes away the chains of fear
from our souls.

We are weaned from our timidity
In the flush of love’s light we dare be brave
And suddenly we see that love costs all we are
and will ever be.
Yet it is only love which sets us free.

Šest mesecev kasneje je zdravnika v ordinacijo poklicala njegova žena.
“Dragi,” je dejala, “iz Evrope si prejel kartico z zelo čudno vsebino, katere ne razumem.”
Doktor ji odgovori: “Počakaj, da se vrnem domov, pa ti vse razložim.”
Zvečer pride zdravnik domov, prebere razglednico in pade na tla zaradi srčnega napada. Žena pokliče nujno medicinsko pomoč. Ko reševalci nalagajo zdravnika na nosila, vpraša eden izmed njih, kaj je povzročilo napad.

Žena pobere s tal razglednico in glasno prebere: “ŠPAGETI, ŠPAGETI, ŠPAGETI, ŠPAGETI dvakrat s klobaso in mesnimi kroglicami, dvakrat brez.”

If I lay here, if I just lay here,
would you lay with me and just forget the world?

Ocena 10/10

Film se začne s prizorom pred usmrtitvijo Jean Baptiste Grenouillea, v 18. stoletju v Franciji, krivega za umore mladih deklet. Nato nas zgodba odpelje v smrdljive globine pariške tržnice, kjer se rodi protagonist zgodbe. Smatran za mrtvorojenega, se je sam, kot po čudežu kljub temu prebudil v kruti svet, neveden o svoji nenavadni sposobnosti, da s polno močjo zaznava prav vse kombinacije vonjav. Prek let je spoznal svojo vlogo v odkrivanju minljivega kraljestva vonjav, z vsakim doživetjem pa je postajal bolj in bolj pohlepen po novih čutnih potovanjih, ob tem pa pozabil na meje dobrega razuma.

Kot z neba mu je pred oči prišlo dekle s košaro ringlojev in njen svež vonj nedolžnosti. Kot zasvojen jo je zasledoval po mračnih uličicah Pariza, da bi se naužil tega nebeškega vonja – esence ženstvenosti. A v strahu, da bi ga dekle izdalo, jo je v nesrečnem poskusu utišati jo, umoril. In ko se je njen vonj izgubil s toplino njenega telesa, se je zavedel, da  je smisel njegovega bivanja postalo to, da ne glede na ceno, skuša ohraniti bistvo take neverjetne lepote in zajeti jedro vseh stvari. Postal bo zbiratelj lepote.

Po srečnem naključju je postal vajenec znanega parfumerja Baldinija in tako so se mu ponovno odprla vrata priložnosti, da uresniči svoje sanje. Prek poljan Provanse se je podal na pot v Grasse, obljubljeno deželo parfumerjev, da bi se naučil veščine “enfleurage”. Hladni in umirjeni vonj kamna gora ga je napolnil s tišino in prvič v življenju je počival v samoti. A spoznal je ironijo svoje eksistence: mož z najbolj izpiljenih vohom – ni imel lastnega vonja. Počutil se je, kot da ne obstaja in še toliko bolj se je želel potruditi, da vsem na svetu dokaže, da je izjemen.

In kot je dovolil rožnim cvetom, da so počasi umirali v njegovih rokah, tako so pod njegovim krepelcem padale žrtve – naravne lepotice, in s strastjo pravega zbiratelja je shranil njihovo bit v stekleničkah parfuma.  Dvanajst dišav. Manjkala mu je le še zadnja, trinajsta, da ustvari parfum take subtilne lepote in moči, da bi se vsi, ki bi prišli v stik z njim, počutili kot v raju. Zadnji košček sestavljanke je bila hči mestnega veljaka, ki jo je neumorno preganjal, dokler ni dosegel svojega cilja. Popolni zvarek.

Ponovno se vrnemo na morišče, kamor krvniki – seveda pod hipnotičnim vplivom parfuma- Grenouilla v kočiji pripeljejo pred rablja. Odišavljen s parfumom ugotovi potentno moč svoje stvaritve – obvladoval je človeško ljubezen.  In v trenutku je bil v očeh ljudi najbolj nedolžno bitje, nezmožen zločinov za katere so ga krivili. In v ekstazi  preplavljujoče ljubezni so ovrgli vse vsiljene moralne norme ter se predali ljubljenju. Ob tem pa se je Grenouille počutil še bolj osamljenega in ob misli na prvi stik z dekletom, katere bistva ni zmogel ohraniti, se je zavedel, da ne bo nikdar ljubljen. Izgubil je voljo do vsega, izlil nase napoj in pustil da ga je pogoltnila drhal pariške tržnice in tako se je vrnil nazaj v temno brezno, odkoder je privekal na svet.

http://www.perfumemovie.com/

Skupina Evanescence je na trg prodrla z bombastičnim Bring Me To Life, z albuma Fallen (2003). (Sicer precej mainstream obarvan) singel Call Me When You’re Sober najdete na dolgo pričakovanem  drugem albumu skupine Evanescence, z naslovom The Open Door (2006).
Tudi tokrat čarobna Amy Lee prepriča s kombinacijo otožne goth-metal,  melodične klavirske glasbe in unikatnega vokala, hkrati pa se je osvobodila omejujočih spon prvenca s svežim pristopom in prenovljeno zasedbo.

You have an artist’s eye. You are always looking for beauty in the mundane.
You have a good sense of aesthetics, especially when it comes to shapes and color.