Ta film je neverjetna kombinacija trilerja, akcije in črnega humorja. Dobri igralci ( James McAvoy, Morgan Freeman, Angelina Jolie, Terence Stamp…), inovativni prijemi ruskega režiserja Timurja Bekmambetova, super glasbena spremljava in zanimiva zgodba (bazirana na stripih Marka Millarja). Po izvedbi adrenalinskih scen primerljiv z odličnima The Matrix in Equilibrium. Za zabavno preganjanje vročih poletnih dni.

Končno smo jih spet dočakali…grozljive zgodbice o “zelenih možicih”, paranormalnem in vsem neopredeljivem. Na Tv 3 bodo namreč od 6.avgusta, vsak dan ob 23:00 od pon-pet, začeli predvajati serijo The X Files. Bodo vsaj popestrili sezono “kislih kumaric”. Pred leti smo vsi z zanimanjem spremljali dinamiko med protagonistoma: Mulderjem, malce naivnim FBI agentom, skoraj fanatično obsedenem z vesoljskimi ugrabitvami in njegovo zrcalno podobo Scullyjevo, skeptično doktorico znanosti, ki verjame le trdnim dokazom. Med prepričevanjem eden drugega, kdo ima prav, so se med njima napletle tesne prijateljske vezi, razlike med njima so se zabrisale in s skupnimi močmi sta posegla globlje v neznano. Mogoče se nam ne bodo zdeli več tako napeti in zanimivi kot pred leti, bo pa zanimiva nostalgična izkušnja. Pa zaprite okna, ko greste spat…

The truth is out there…

Občasno si ogledam spored na tujem programu TCM (Turner Classic Movies), kjer se včasih najde kakšne stare dobre filme, npr. kakšnega Hitchcocka, ipd. Nisem mogla verjeti, da je bila danes na sporedu zopet 2001: A Space Odissey, že milijontič v nekaj letih. Kadar surfam skozi programe je “vedno” ta film na sporedu in ni mi jasno, mar so ga pozabili pospraviti s police?

To je kultni film (vsaj tako pravijo kritiki) režiserja Stanleya Kubricka, ki je že sam po sebi bil kontroverzen tip, njegovi filmi pa še bolj. Tega filma pa ne morem prežvečiti. Pa naj je še toliko vplival na znanstveno fantastiko, ki mu je sledila, to ne spremeni dejstva, da je dolgočasen na 100 potenco. Še bolj zoprna pa je uporaba glasbe kot izraznega sredstva, v filmu, ki je dolg 2:15, je le 45 min dialoga (pa še takrat ko je, je dolgočasen), ostalo pa klasična glasba, ki po mojem mnenju v ZF ne paše preveč; po 10 min Straussovih valčkov človeka že mine veselje. Res je, da so nekateri prizori zelo dobro posneti za tehniko tistih časov in da je osnutek zgodbe zanimiv, vendar je toliko drugih motečih dejavnikov samem filmu, da se sploh ne moreš osredotočiti na pripoved. Film je uspel le zaradi odpuljene generacije, ki je bila cela na LSD-ju in so jim bile všeč “psihedelične” upodobitve sveta. Bi se dalo zgodbo prikazati na bolj normalen način, pa bi se nas intelektualno dotaknila dosti bolj.