Danes smo v lekarni dobili plastično vrečko s tem znakom. Res me veseli, da se je kaj premaknilo v smer razvoja biološko razgradljivih materialov v zameno stare plastike, ki bo do konca sveta “gnila” pod zemljo. Pohvalno…

No zdaj sem pobarvala še šatuljo (za milijon mojih zapestnic), je kar luštkana.

Zadnjič me je prijela inspiracija, da bi v prostem času počela kaj ustvarjalnega, seveda v mejah lastnih zmožnosti. V trgovini Prometej sem si nabavila nekaj akrilnih barv in nove čopiče, ter v nekaj dnevih pobarvala dva lončka za cvetlice. Za še boljšo obstojnost barv, se potem posoda “zapeče” pri 170 stopinjah. Vanju bom posadila moje limone, ki so mi kar uspešno zrastle iz limoninih pešk (to idejo sem pobrala od cimre Katarine). Naslednji projekt bo barvanje glinene šatulje za nakit, ki sem jo za darilo dobila iz Turčije (je bež barve in malo preveč monotona, tako pa bo zasijala!). Ni visoka umetnost, je pa zabavno in sproščujoče.

Za rojstni dan sem prav nepričakovano dobila najbolj originalno darilo, kar sem jih kdaj videla. To je bil majhen paket, ki ti omogoča, da si sam posadiš in vzgojiš svoj lasten bonsai. Vseboval je kuverto s semeni, hranilno podlago, keramično posodico, okrasnimi kamenčki, škarjicami za obrezovanje vejiic in navodili. Ideja o miniaturnih drevescih se mi je vedno zdela luštna, sem že imela enega, a mi je pozimi crknil…verjetno sem bila premajhna, da bi razumela prave pogoje, pod katerimi to čudo narave lahko uspeva. Prve sadike naj bi vzklile v 14 dneh, bomo videli kako mi bo naloga uspela. Hvala ti, Jure, za presenečenje!