We, unaccustomed to courage, exiles from delight,
live coiled in shells of loneliness  until love leaves its high holy temple
and comes into our sight, to liberate us into life.

Love arrives and in its train come ecstasies -
old memories of pleasure, ancient histories of pain.
Yet if we are bold, love strikes away the chains of fear
from our souls.

We are weaned from our timidity
In the flush of love’s light we dare be brave
And suddenly we see that love costs all we are
and will ever be.
Yet it is only love which sets us free.

TRADITIONAL ECONOMICS
You have two cows.
You sell one and buy a bull.
Your herd multiplies and the economy grows.
You retire on the income.

INDIAN ECONOMICS
You have two cows.
You worship them.

PAKISTAN ECONOMICS
You don’t have any cows.
You claim that the Indian cows belong to you.
You ask the US for financial aid, China for military aid, British for
Warplanes, Italy for machines, Germany for technology, French for
submarines, Switzerland for loans, Russia for drugs and Japan for
equipment. You buy the cows with all this and claim of exploitation
by the world.

AMERICAN ECONOMICS
You have two cows.
You sell one and force the other to produce the milk of four cows. You
profess surprise when the cow drops dead. You put the blame on some
nation with cows & naturally that nation will be a danger to mankind
You wage a war to save the world and grab the cows.

FRENCH ECONOMICS
You have two cows.
You go on strike because you want three cows.

GERMAN ECONOMICS
You have two cows.
You reengineer them so that they live for 100 years, eat once a month
and milk themselves.

BRITISH ECONOMICS
You have two cows.
They are both mad cows.

ITALIAN ECONOMICS
You have two cows.
You don’t know where they are.
You break for lunch.

SWISS ECONOMICS
You have 5000 cows, none of which belong to you.
You charge others for storing them.

JAPANESE ECONOMICS
You have two cows.
You redesign them so that they are one-tenth the size of an ordinary
cow and produce twenty times the milk. You then create cute cartoon
cow images called Cowkimon and market them worldwide.

RUSSIAN ECONOMICS
You have two cows.
You count them and learn you have five cows.
You count them again and learn you have 42 cows.
You count them again and learn you have 17 cows.
You give up counting and open another bottle of vodka.

CHINESE ECONOMICS
You have two cows.
You have 300 people milking them.
You claim full employment, high bovine productivity and arrest anyone
reporting the actual numbers.

IRANIAN ECONOMICS
You have two cows.
You don’t know economy.
You choose one of them as the leader of your country
and the other one as the president.

Voditeljica Katy Perry je bila na trenutke “cheerlidersko” nadležna, njena kostumografija je mejila na cirkuško parado, njene vokalne sposobnosti v živo so zelo skromne, ji je pa treba priznati, da ni imela treme. In podeljevalci nagrad so bili skoraj tako pocukrani kot voditeljica. Bistvo tega šova nažalost ni v kvalitetni glasbi, ker je predvidljivo, da bo najbolj cheesy/všečen_širši_množici izvajalec tudi zmagovalec. In vsako leto znova pozabim, da EMA niso Grammy-ji.
Me pa vsako leto pozitivno presenetijo z light šovom. In kaj takega, kar so letos naredili The Killers, ko so nastopali v navidezni 3D animirani kocki, še res nisem videla. Najboljši performans! Tudi Duffy in Pink sta bili simpatični. So pa bili ostali nastopi bolj povprečni: Beyonce (v futuristični opremi, ki se ni skladala s solzavim komadom If I Was A Boy), Take That (lučke so bile bolj zanimive kot pesem), The Ting Tings (dečva še vedno folk opominja, da njeno ime ni Stacy ipd), Kanye West & Estelle.

Kategorije:
MOST ADDICTIVE TRACK: Duffy-Mercy, Katy Perry-I Kissed A Girl, Pink-So What, Coldplay-Viva La Vida, Kid Rock-All Summer Long. Zabaven komad, čeprav bi sama zmago privoščila Duffy. Kid Rock mi gre pa uradno na živce: ni dovolj, da si je s prvim singlom sposodil sample od Enter Sandman, sedaj je pokvaril še Sweet Home Alabama. Kje so meje dobrega okusa?

HEADLINER: Metallica, Foo Fighters, Linkin Park, Tokio Hotel, The Cure. Emo-mladci so se mi pred letom dni še zdeli zanimivi, sedaj se pa sprašujem, če bodo še kaj drugega spravili skupaj razen Durch den Monsun v vseh evropskih jezikih. In ne, ne zaslužijo si zmage za best live koncerte v skupini s takimi veterani!

ROCK OUT: 30 Seconds To Mars, Metallica, Slipknot, Linkin Park, Paramore.
ALBUM OF THE YEAR: Coldplay-Viva La Vida Or Death And His Friends, Britney Spears-Blackout, Leona Lewis-Spirit, Duffy-Rockferry, Alicia Keys-As I Am. Dober primer, da zmaga tisti, ki si ga želi množica. Po mojem Britney sploh ne sodi v isto ligo kot ostali, še posebej po svojih polomijah in ne s tem albumom.

NEW ACT: Miley Cyrus, One Republic, Jonas Brothers, Katy Perry, Duffy. Hmmm?
VIDEO STAR: Snoop Dogg-Sensual Seduction, Santogold-L.E.S. Artistes, Weezer-Pork&Beans, 30 Seconds To Mars-A Beautiful Lie, Madonna-4 Minutes. No ja, naj jim bo…

BEST ACT EVER: Rick Astley. Imam samo eno pripombo: WTF?
ULTIMATE URBAN: Lil Wayne, Alicia Keys, Kanye West, Beyonce, Chris Brown
ARTIST CHOICE: Lil Wayne. Ne poznam in me ne zanima.

ACT OF 2008: Leona Lewis, Britney Spears, Rihanna, Coldplay, Amy Winehouse. Enaki pomisleki kot pri albumu leta.
MTV ADRIA ACT: Laka. Eurosong all over again.
ULTIMATE LEGEND: Paul McCartney. Bono je car, ampak ob podelitvi te nagrade je pa malce pretiraval... Morebiti je krivo dejstvo, da nisem nikoli zares zaštekala beatlomanije in bi nagrado bolj privoščila njemu in U2.
EUROPEANS BEST: Shiri Maimon-Israel, Finley-Italy, Dima Bilan-Russia, Emre Aydin-Turkey, Leona Lewis-UK&Ireland. Od kdaj sta Rusija in Izrael (razen na Eurosongu) del Evrope? Naj me kdo pouči o zemljepisu… sicer je pa res, da ne blestim na tem področju. Če bi zmagal Dima, ne bi bilo konca njegovih baharij, tako da sem še kar zadovoljna.

Tisti, ki me poznate itak dobro veste, da sem zahteven gledalec. Če vam kaj ne paše pri dodanih komentarjih, pa jih ni treba brat :).

Priznam pa, da je prosto lebdeče misli težko načrtno usmeriti v pisanje posta na določeno temo, sploh če si vajen luksuza svobode pisanja. Lanska tematika o ekološkem izboljšanju okolja, je bila nasproti letošnji enostavna.
Revščina. Kaj napisati in s katerega vidika osvetliti problematiko? Imam dovolj osebnih izkušenj z njo, da napišem objektiven članek, z vsaj nekaj teže? Kako opredeliti ta pojem? Po SSKJ je to: “stanje, za katerega je značilno veliko pomanjkanje materijalnih dobrin.” Ali pa v ekspresivnem smislu: “stanje, za katero je značilno pomanjkanje bistvenih značilnosti tega, kar izraža prilastek (duhovna, izrazna, miselna, duševna, kulturna revščina)”. Verjetno je definicija z vidika vsakega posameznika zelo raznolika. Ob besedi pa sigurno vsi pomislimo na podhranjene, lačne, umirajoče otroke v afriških in azijskih državah, na vojno in njene posledice, prenaseljenost, na bolezen, slabe socialne in materijalne pogoje, na izgubo svobode. Te vrste revščine je na našo srečo v naši deželi zelo malo, vsaj od druge svetovne vojne. In sigurno smo lahko hvaležni, da nam ni treba živeti v takšnih razmerah. A vendar ne moremo trditi, da revščine v Sloveniji ni.

Le redki pomislijo tudi na nevidno in skrito revščino ljudi, ki jih videvamo vsak dan, a so ti preveč ponosni in jim je nerodno priznati, da nimajo dovolj mesečnih dohodkov za plačilo položnic, za brezskrbno življenje. Kaj pa nemoč in revščina žensk, ki so odvisne od moža in ga ne morejo zapustiti kljub konstantni psihični, emocionalni, fizični zlorabi, ker same nimajo dovolj sredstev za preživetje; revščino upokojencev z minimalno pokojnino; zapostavljenost “obrobnih populacij” družbe (etnične manjšine, psihiatrični bolniki, brezposelni)? Ali pa brezdomci, ki so tudi na ljubljanskih ulicah postali že del vsakdanjika. Postali smo hinavska in neobčutljiva družba, raje umaknemo oči vstran in preslišimo klic na pomoč, kot da bi pobrskali po žepih in prispevali kakšen evro. Najbolj razširjena revščina daleč naokrog pa je revščina duha in intelekta, ki ljudi spodbuja k zaničevanju in diskriminaciji finančno slabše podprtih oseb, s tem pa se začaran krog vrti dalje.

In kaj lahko naredimo glede tega? Vsak izmed nas ne more biti medijsko odmevna oseba, z ogromno močjo prepričevanja. Lahko pa smo odprtih oči in src in spoznali bomo stisko sočloveka, postavimo se kdaj v njihov položaj. Mar bi takšen svet želeli za svoje otroke?  Včasih je majhna donacija dovolj, da doprinese k razliki, tudi dandanes popularne SMS donacije, niso napačna izbira. Kupujmo proizvode domačih pridelovalcev hrane in domačih firm, s tem lahko posredno vplivamo na zmanjšanje nezaposlenosti zaradi stečajev tovarn. Ali pa poiščimo fair-trade proizvode, povejmo, da ne podpiramo izkoriščanja poceni delovne sile. Izbiramo lahko, da damo svoj volilni glas v prid politiki, ki ni slepo usmerjena v kapitalizem in ki ima občasno posluh tudi za “male ljudi”. Podpirajmo ugodnosti za mnogočlanske družine, podpore brezposelnim, razbijajmo slepe predsodke in stereotipe. Ne dopustimo, da bi zdravstvena oskrba in izobraževanje postala prioriteta bogatih.

Sigurno smo še stotine let daleč od idealne, utopične družbe, kjer ni revščine, bolezni, neenakosti, vendar lahko k njej stremimo. Spremenimo perspektivo, verjemimo v možnost spremembe… To je moj glas od tisočih, poslala ga bom v digitalni svet, vzporedno s so-blogerji z vsega sveta v upanju, da bo kdaj drugače.

Tudi letos nama je s sestro uspelo uiti v mirno zavetje dolenjskih gozdov, sicer le za pet dni (13.-17.8), a tudi to je boljše kot nič. Luštno je biti obkrožen s tiho naravo, brez hrupa mest, brez nočnih luči, obkroža te le le soj svetlih zvezd in šumenje vetra. Kopali sva se v Kolpi in uspeli naloviti nekaj sončnih žarkov za zalogo.
Kot celo Slovenijo, je tudi Dolenjsko in Belo krajino zajelo obilno neurje, padala je toča, ki pa nam na srečo ni poškodovala avta. So pa hudo narasle reke, zalilo je nekatera polja in hiše v bližini in nalomilo drevje. Zaradi slabšega vremena sva si en dan privoščili kopanje v termalnem bazenu v Dolenjskih toplicah. Termalni bazeni se po mojem mišljenju sicer ne morejo  primerjati z jezerom, reko ali morjem, je pa vseeno bila prijetna sprememba.
Kot zanalašč se je vreme spet popravilo na dan odhoda, zato sva se po daljši poti naokrog peljali do doma in zaužili še nekaj avtentičnih lepot slovenske pokrajine. Nazaj grede se nam je na poti pridružila tudi kobilica, ki se je mnogo kilometrov skulirano peljala na strehi avta, potem pa je le odletela, kot tudi midve,  nazaj v domače okolje.

Največji odbitki finala so bili predstavniki Španije, Azerbajdžana, Francije in Latvije (prevečkrat so si ogledali Pirate s Karibov). Finci me kljub metalskim tonom niso preveč prepričali, trudili so se ponoviti uspeh Lordov, a žal daleč od tega… Bosna pa je, kljub na prvi pogled čudaškima izvajalcema, predstavila simpatično pesem, Hrvaška mi nekako ni sedla v ušesa, 75 Cent gor ali dol. Grkinja mi je delovala bolj kot kopija Britney Spears v preobleki, pa je vseeno bila zelo blizu zmage. Ukrajinki je le-ta ušla za las, s sicer že mnogokrat videnim stilingom, a vseeno z nekaj svežimi idejami prepričala večino gledalcev.

Moji favoriti Gruzija, Albanija, Islandija so se uvrstili precej nizko, letos sem pri napovedih res totalno brcnila v temo. Z bratom sva se šla žirijo , približno takole sva ocenila komade – glej graf:

Podelitev letošnjih MTV nagrad se je odvijala v Muenchnu, 1.11.2007 zvečer, vodil jo je ameriški raper Snoop Dog. Glede njegovega vodenja sem imela najprej mešane občutke, vendar je teatralnosti in odvečnemu kiču navkljub, primerno opravil svojo nalogo. Njegov način samopredstavitve je tako pretiran, da ti postane že smešen. Še bolj posrečena pa sta bila Dave Grohl in Taylor iz skupine Foo Fighters, ki sta se vzporedno s šovom javljala iz “VIP bara”, kjer sta intervijuvala prisotne. Večer je minil brez večjih šokov, če izvzamem nastop Amy Winehouse, ki očitno ni bila čisto pri sebi (pod vplivom substanc?), zatikajoče je pela svojo pesem, ob sprejemu nagrade pa je nekaj zamomljala in brez besed zahvale odšla z odra. Ah, ti zvezdniki…
Kot se pogosto naredi ob live nastopih, tudi tokrat ni bilo poštimano ozvočenje, mnogokrat so glasbila preglasila pevce. Dobro so nastopili Foo Fighters, Mika in domačini Tokio Hotel, ki so bili svetla točka večera, z najbolj prepričljivim nastopom (med pesmijo Monsun, jih je dejansko zalila voda, tako da so nastop končali čisto premočeni). Vseeno pa bi lahko komad še kdaj zapeli v nemščini, original zveni dosti bolje. Nastopila je tudi Avril Lavigne, ki pa me kot solo pevka ne prepriča več, bolje je funkcionirala v bendu. Iz prave rock-chick se je pomehkužila v kopijo vseh pop princesk; a nagrado za res zapomnljiv hit Girlfriend, si je morda vseeno zaslužila. Ena takih je na žalost tudi Nelly Furtado, ki je po novem tudi blondinka. Zelo pa me je motilo tudi “simultano prevajanje” dveh tipov z MTV Adria, govorila sta ravno toliko, da si kaj preslišal, hkrati pa nista povedala nič pametnega. Popolnoma odveč.
Kljub nekaterim zabavnim utrinkom, pa MTV Awards pač niso več, kar so včasih bile. Minile so brez presenečenj in brez šok ekscesov (zaradi katerih so mrzlično cenzurirali ponovitvene oddaje), brez problemov si ogledate ponovitev, ne boste nič zamudili.

Zmagovalci v posameznih kategorijah pa so:

Rock out: 30 Seconds To Mars
Ultimate urban: Rihanna
Band: Linkin Park
Most Addictive Track: Avril Lavigne – Girlfriend
Headliner: Muse
Album: Nelly Furtado – Loose
Solo: Avril Lavigne
Inter-act: Tokio Hotel
New Sound Of Europe: Estonia, Bedwetters
Best Adria Act: Van Gogh