Prenovila sem podstran “živalce” in dodala nekaj srčkanih in smešnih slik naših ljubljenčkov. Imeli smo dva hrčka, Kukija in Smrčko, ki sta nas kmalu zapustila, sedaj počivata v cvetlični gredici. Ker nam je nekaj manjkalo, smo se odločili za nakup novega ljubljenčka. Morski prašiček (oz prašička, ker je samička, z imenom Čopka), nas razveseljuje že dve leti in si ne predstavljam(o) več dneva brez božanja tega malega kosmatinca. Baje je medicinsko dokazano dejstvo, da božanje živali sprošča in znižuje krvni pritisk, tako da tako početje priporočam vsem.

Zelo se je že navezala na nas in mi nanjo. Nekateri doma so bili najprej skeptični (če jim bo všeč), pa se je vsem prikladla v srce s svojo toplo in prisrčno naravo. Točno ve, kdo ji prinaša hrano, ko je lačna (to je večkrat na dan, ima res neumoren apetit), te takoj pozdravi z glasnim piskanjem (čivkanjem). Glasno te opozori nase tudi pri vsakem loputanju hladilnika, že pozna zvok, povezan s hrano :) in dobro ve, da sta v hladilniku ponavadi paradižnik ali kumara, njene najljubše jedi, poleg peteršilja.
S povsem drugačnim gruljenjem se oglaša ob crkljanju, s tem nam potrjuje, da smo njena družina in da se počuti varno. Zvečer vedno zahteva pozornost in se oglaša toliko časa, dokler je kdo ne vzame k sebi v naročje. Pri vsakem se obnaša drugače, meni in mami takoj spleza pod lase, pri babici je najbolj pri miru in s priprtimi očkami drema, pri bratu pa je najbolj razigrana in pleza vseprek. Naredili smo ji tudi stopničke, da lahko sama spleza v kletko, tega manevra se je naučila v pol dneva. Nasploh je z morskimi prašički obilo zabave in proporcionalno zelo malo dela (menjava stelje na tri dni, poleti pa nabiranje sveže trave, solate, detelje).

Za zaključek le en stavek: morski prašički rulajo!

Hvala vsem prijateljem, znancem, kolegom za lepe kartice (in e-maile), vsaka je po svoje lepa. Taka pošiljka mi pove, da je nekdo pomislil name, dejansko vzel v roke kuli in mi napisal par stavkov. Neprecenljivo…
Vedno sem vesela, če v teh norih časih, kjer se vsem tako zelo mudi, prejmem kako “oprijemljivo” pismo, ki ga ne bom nikoli mogla po pomoti zbrisati ali izgubiti v inboxu, morda ga bom našla čez dvajset let zaprašenega v škatli spominov in mi bo obudilo niz dogodkov, ki sem jih s tisto osebo doživela skupaj.

Vsem želim veliko veselja, žura, novih dogodivščin in uresničitev skritih želja v 2008!

Ta vikend mi je končno uspelo najti nekaj dni za oddih. Najprej sem se zapeljala v bližnje hribovje, k stari prijateljici na čvek; se je luštno voziti po gorski cesti v jeseni. Popoldan pa sem šla v Celje, kjer sem prespala pri kolegici Metki; naslednji dan sva se namreč odpravili na strokovno srečanje družinske med. v Kranjsko goro. Vstali sva že ob petih in se po avtocesti podale na gorenjski konec. Slabemu vremenu navkljub, je bila vožnja brez zapletov (le enkrat sva zgrešili odcep in bi kmalu šli na obisk k avstrijskim sosedom).

Predavatelji in udeleženci so bili simpatični, predavanja pa vsa izjemno zanimiva (kar je redkost, ponavadi jih je vsaj polovica preveč specializiranih za povprečen okus), udeležili sva se vseh ; tako so trajala v petek od 8 do 18. z odmori vred, v soboto pa do 14. ure. Nabrala sem si nekaj študijske literature in izvedela mnogo zanimivega za v vsakdanjo prakso, hkrati pa smo se zabavali. Škoda, da na srečanje ni prišlo še več kolegov in kolegic s faksa, potem bi bilo še bolj veselo.

Če se še kdaj vrnem v Kranjsko goro, bom verjetno prespala v istem hotelu, ker je res na nivoju. V soboto nas je že pozdravilo sonce, razkadila se je megla, tako sva si lahko vsaj malo ogledale naselje (polno hotelov) in videle okoliške hribe obsijane s svetlobo, nato pa sva se počasi odpeljali proti domu. Bilo je fajn!

Proti večeru (21.9) smo zopet odpluli iz Heracliona, tokrat z ladjo Knossos Palace. Sedaj se nas je vkrcalo dosti manj, večina ljudi se je namreč odločilo za vrnitev z letalom v Slovenijo. Nam ni bilo žal, da smo se odločili za ladjo, ker smo si podaljšali naše potovanje za par dni in hkrati imeli možnost počasne tranzicije iz vroče, uživaške Krete domov v megleno in hladno rodno deželo.

Privoščili smo si še ples v disku do jutra, čeprav smo naslednjega dne ob izkrcanju v Pireju (četrtek, 22.9) bili od pomanjkanja spanca kar zadeti, morali pa smo prebroditi polovico dneva do nadaljevanja potovanja, kakor smo vedeli in znali. Še nikdar v življenju nisem bila tako zaspana, kar iskali smo klopce, kamor bi naslonili glave. Komaj smo pričakali odprtje kafičev in šele druga kava nas je nekoliko predramila, da smo se podali na zadnje raziskovanje atenskih ulic. Nakupili smo še zadnje spominke in razglednice, si ogledali menjavo straže in se v duhu že poslavljali od Grčije.

Spet nas je čakala vožnja do Patrasa, kjer smo se že četrtič z vso prtljago vkrcali in se naslednje jutro, končno sveže naspani, zbudili šele okrog 11. Da ne bi shirali od lakote (od hrane nam je ostalo le še nekaj krekerjev), smo si privoščile kosilo v menzi, odlično grško solato in ribo, cene pa so na ladji seveda astronomsko visoke. Čakal nas je še zadnji žurerski večer na palubi, “pokopavali” smo absolventa in svečano prisegli absolventsko zaprisego (da nam bo izlet in ljudje, ki smo jih spoznali, za vedno ostali v spominu, da se bomo udeležili vseh postabsolventskih žurov, da bomo končno doštudirali …).
V Benetke smo prispeli 24.9. in se razkropili na vse konce Slovenije, ostal pa je lep spomin. Imeli smo se fenomenalno, k vzdušju je seveda prispevala super družba in nepozabne lepote tega največjega Grškega otoka.

Sigurno se še vrnem!

nadaljevanje 2. dela…

V ponedeljek (19.9.) smo se podali na triurno vožnjo, do skrajnega severo-vzhodnega dela otoka, kjer leži ena najlepših plaž Vai. Vai je edina oaza s palmami ob Kretskem morju. Sigurno jo vsi poznate, kajti tam je bila posneta reklama za Casali rum-kokos. To sanjsko plažo so si vzeli za svojo že pirati na svojih ropanjih. Obstaja tudi več teorij o nastanku te oaze: po eni naj bi Feničani s seboj prinašali dateljne, jih jedli in koščice trosili naokrog – iz njih so potem zrastle prve palme; po drugi teoriji so “krivci” Saraceni, ko so zavzeli obalo Krete.

Peljali smo se po pravljični pokrajini, mimo lepo obdelanih nasadov, povsod pa se je dalo videti ogromne vetrnice, s katerimi koristno uporabljajo moč vetra za pridobivanje energije. Pokrajina ima še veliko potenciala za turistično udejstvovanje, nekaj kompleksov hotelov je že v izgradnji. Tu smo se dodobra naužili naravnih lepot, vročega peska, sonca in morja, nahranili čute in napolnili baterije za ponovne žure. To je bil najlepši izlet v celem tednu.

nekaj utrinkov s plaže Vai

Če si v Grčiji, pač ne smeš zamuditi tradicionalne grške večerje, ta je bila še istega dne, ko smo vsi razposajeni prišli z Vaia. Dobra volja se je še stopnjevala, ko smo prispeli v tradicionalno vas Kato Karouzanos, blizu Heracliona (glavno mesto Krete). Pričakali so nas prijazni domačini v narodnih nošah, nam postregli z aperitivom (neko žganje) in prigrizkom. Nato so nas peljali v dvorano, kjer smo se po skupinah posedli za mize.

Najprej je bil na vrsti uradni del predstave, kjer so nam pokazali njihove narodne plese. Plesalci so bili res izjemni, z lahkoto so izvajali akrobacije, predstavili so nam tudi plesno predstavo v duhu olimpijskih iger. Že so glasbeniki začeli igrati živahne grške melodije, mi pa smo z nogo pod mizami udarjali v taktu, kasneje so nas povabili na oder, da so nas naučili znanega plesa – sirtaki. Ploskali smo tako navdušeno, da so nas močno bolele roke, pa se je splačalo, ker je bila to res najboljša žurka v Grčiji. Jedi so bile kot vedno izjemno dobre, hkrati pa so nam nenehno na mizo nosili njihovo belo in rdeče vino.
Jamas (na zdravje)!

grška večerja

V torek (20.9) smo se zjutraj z busom odpeljali v Akti beach club, kjer smo cel dan preživeli na plaži. Organizirane so bile aktivnosti, fantje so tekmovali v odbojki na mivki, ostali pa smo medtem morali zgraditi skulpturo iz peska, na temo absolventa. Naredili smo morsko deklico, na njej pa je ležala ogromna kocka (to je fora na našo himno absolventa “Kocka je padla nate”). Mi smo bili z njo zelo zadovoljni, zmagala pa je skupina, ki je naredila mali avto. Blizu opoldneva so nam Kingstoni priredili mali koncert, bilo je zabavno, še posebej ko smo vsi plesali koreografijo na himno. Problem je bil le, da je sonce neusmiljeno žgalo in tisti, ki nismo preveč vajeni žgočih opoldanskih žarkov smo se raje umaknili v senco, da ne bi dobili sončarice in si pokvarili preostanka izleta.

beach party

Zvečer nas je čakal še en tematski večer: Grafik / packa party. Namen tega je bil, da se še bolje spoznamo in hkrati poslovimo, saj je bil to zadnji večer v Chersonissosu. Vsi smo obleki bele majčke in si po njih s flomastri pisali raznorazna sporočilca. Še bolje je bilo to, da smo prvič dočakale večer z rock glasbo in domov nas ni bilo vse do zgodnjih jutranjih ur.

Zadnji dan na Kreti (sreda 21.9.) so nekateri še preživeli na plaži, naša skupinica pa se je odpravila naproti spoznavanju kulturnih znamenitosti Heracliona (tam smo si ogledali zgodovinski muzej) in Knossosa. Knossos je bilo vodilno mesto minojske civilizacije, palača je bila prvotno zgrajena že 2000 BC, kasneje je bila ob osvajanjih večkrat uničena, enkrat tudi zaradi izbruha vulkana na Teri. Rokodelci in umetniki so v minojski družbi uživali velik ugled, kar je razvidno iz lepih fresk v prestolni dvorani. Ukvarjali so se z izdelavo lončenin (v ogromnih vrčih so shranjevali vino in olivno olje), predelavo kovin, obdelavo dragih kamnov in izdelavo nakita. Sledi zaključek…

Knossos, eno izmed mest minojske kulture

…nadaljevanje I.dela

Torej, končno smo prispeli v mestece Chersonissos, ta se nahaja okrog 25 km vzhodno od Irakliona, glavnega mesta Krete. Nastanili smo se v apartmajih Ariane, ki so bili luštno urejeni, na tleh je bil marmor in z zanimivim načinom prižiganja luči: v posebno režo pri vhodu si vstavil ključ sobe in razsvetlil sobo. Za dragocene predmete pa smo si najeli še sef za ceno nekaj evrov dnevno, tako nam ni bilo treba skrbeti za fotoaparate in denar. Druščina sedmih popotnikov se je razdelila na dve manjši skupinici: v enem apartmaju z dvema sobama so bili skupaj Metka, Anja, Tanja in Marko, v bližnji manjši pa Sonja, Irena in jaz. Zjutraj smo eden h drugemu hodili na kavico, zvečer na žure.

razgled z balkona v Chersonisossu

Prvi dan popoldne, nam je Collegium priredil “opening party” v Star Water Parku. Pogreli smo se na toplem soncu in prvič kopali v morju. Z Metko sva si privoščili zastonj coctail, živo turkizne barve in ubijalskega okusa in se opogumili za tatu iz kane. S simpatičnim Grkom smo se zapletli v pogovor, bil je razočaran nad glasbenim okusom Slovencev (v ozadju so namreč vrteli neki turbo folk in Kekčevo pesem)… Kmalu sva prišla skupaj s pogovorom o rocku/metalu, se zaklepetala in moj začasni tatu je bil hitro končan, odločila sem se za zmajčka.

Ker pa se je pripravljalo na dež in je kapljalo skozi strop “studia” je zaprl prodajalno in odšel na kosilo, brez da bi mu plačala! Sem se še tisti teden dvakrat vrnila z denarjem, pa ga nikdar ni bilo tam. Morali smo se vrniti v apartmaje, da bi se preoblekli za večerjo. Bila je cela umetnost teči v spolzkih japonkah po dežju, seveda brez dežnikov, hkrati pa so mi z brisačo varovali še moker tatu, da se ne bi razmazal. Bili smo do kože premočeni, od nas je kar curljalo, pa se nam je to vseeno zdela super dogodivščina.

Sestradani smo se odpravili v Golden Beach Hotel, kjer smo si rezervirali večerje. V en glas smo pritrdili, da je bila to najboljša naložba celega izleta! Hrana odlična in zdrava, bilo jo je ogromno, vedno si si lahko vzel neomejene količine sveže zelenjave (kumare, olive, paradižnik) in drugih grških specialitet (mali zavitki, tzatziki = naš najljubši, souvlaki z ovčjim mesom, feta, ribe). Velikokrat so bile naše oči bolj lačne kot želodci in smo si na krožnike naložili preveč. Smo pa vedno tako hitro pojedli, da se nobeden ni spomnil, da bi slikali mizo, ki se je šibila od dobrot.

nočno življenje

Še prvi večer smo se odpravili ogledat nočno življenje v Hersonissosu, vodič Miha nas je peljal do našega “party cornerja”, kjer je agencija rezervirala nekaj diskotek, kamor smo imeli vedno prost vstop. Večino časa pa smo plesali kar po ulici (kot pravijo Kingstoni: “cela ulica nori”). Organizirana je bila tematska “red love party”, vsi smo imeli na sebi nekaj živo rdečega in bil je pravi prizor, ko smo šli po ulicah kot rdeča reka.

Drugi dan na Kreti (sobota, 17.9) so se nekateri odpravili do otoka Spinalonga z malo ladjico (t.i. boat party), tam je bilo včasih zadnje zavetišče gobavcev. Nekaj punc pa se nas je odločilo, da ta celodnevni izlet izpustimo (ker smo se že naposlušale hip-hop in house glasbe) in se zabavamo po svoje. Dan smo izkoristile za nakup razglednic, spominkov, ogled mesta. Potem pa je Metka opazila en prazen bazen, kjer je bil prost vstop in takoj smo se odločile, da je to super ideja. Najbolj hecno je bilo, da je takoj priletelo nekaj Grkov, ki kar niso vedeli, kaj bi nas še vprašali ali ponudili; potem so postali že malo vsiljivi, pa smo jih končno prepričale, da nič ne rabimo. Tam smo se razkomotile in uživale kot filmske zvezde, naročile pa smo si tudi coctaile (Mai Tai, Green Virgin, Moulin Rouge). Doma smo še napisale kartice, za katere smo porabile vse naše borno znanje grščine.Tekst je potekal približno takole: “Ti kanis (kako si) ?; Mi smo kala, poli kala (mi smo dobro, zelo dobro) ; Ta leme (se vidimo) “…

V nedeljo (19.9) smo si izbrali izlet do dveh najlepših turističnih destinacij na južnem delu otoka, Matale in Prevelija.

Matala, lepa peščena obala, kamor so se v 60. zatekli tudi hipiji, je bila v času rimskega cesarstva važno pristanišče. Tu je mnogo grobnic izdolbenih v mehke skale, kamor so kristjani pokopavali svoje umrle. V grški mitologiji je sem Zeus (v podobi bika) pripeljal Evropo in jo zapeljal.

Prispeli smo zgodaj, na plaži je bilo le nekaj posameznikov. Sedli smo pod senčnike in takoj je priletel k nam čuvaj, ki je pobiral denar za uporabo le-teh; vseeno smo si jih privoščili, da ne bi izgoreli pod opoldanskim soncem. Morje je bilo res osvežilno, močni valovi bi nas kmalu odnesli. Baje pa se ob zelo jasnih dneh vidi vse do afriške obale, saj je plaža ob Libijskem morju.

Soteska Preveli leži na JZ delu Krete, prav tako ob Libijskem morju, tu se v morje izliva reka Megalopotamos in ustvarja majhno laguno, kjer rastejo tudi palme. Dostopna je z vrha, navzdol se sprehodiš po kamnitih stopnicah, v turistični sezoni pa do plaže turiste prevažajo male ladjice. Strm spust po pobočju pa postane problematičen šele nazaj grede, ko smo vsi po 15 min hoje navkreber do vrha prisopihali rdeči kot kuhani raki, a smo bili prav ponosni nase! Domov smo se odpravili šele, ko se je dan prevesil v večer.

… nadaljevanje sledi…