…se je nabral en kup knjig za preštudirat na moji pisalni mizi, bliža se izpit :/. Tko da mi kdo ne bo zameril, če bom tečna ali nedosegljiva ali ne bom kaj veliko pisala na blog.

če vam je dolgčas, poizkusite sami…

Obara, za nepoznavalce zasavščine. To je ena izmed jedi, ki me spominjajo na otroštvo, na prve učne ure kuhe z babico, na domači kraj.

Novi album skupine Opeth je kot vedno zanimivo potovanje v sonične razsežnosti in poslastica za vsakega ljubitelja progresivne glasbe. To je glasba za meditacijo in razmislek, definitivno rabi svoj čas, da se zažre v pore, potrebnih je več poslušanj za maksimalni učinek.

Tokrat so se Opeth še bolj približali svojim vzornikom progresivnega rocka iz 70′. Prav tako so letos po Ameriki imeli turnejo z Dream Theater – “Progressive Nation Tour”, po zaključku katere je bil izdan Watershed.  Izgleda, da je leto 2008 za skupino leto sprememb in napredka. Zvok je svetlejši in čistejši kot kadarkoli prej, z več spremembami tempa in hkrati dostopnejši, manj je ponavljanja enega riffa. Prvič so uporabili ženski vokal (Natalie Lorichs) v Coil, in deluje presenetljivo lepo. Temu navkljub pa so heavy momenti temnejši in intenzivnejši še od tistih na plošči Deliverance, čeprav jih je za pravega headbangerja resda kar premalo. Mene to ne moti, če želim slišati njihovo agresivnejšo plat, si zavrtim Deliverance ali My Arms, Your Hearse.

Na trenutke so si v svojo nezmotljivo virtuoznost dovolili vnesti celo humorne in nekoliko nepričakovane prijeme: verzi zapeti v obratnem vrstnem redu (Hessian Peel), akustična neubranost pri koncu komada Burden, ki se konča s smehom ipd. Ti pa se (da ne bo pomote) do popolnosti vtkejo v preostanek skladbe, postanejo del celote. Dober primer je The Lotus Eater: v uvod nas pospremi tiho mrmranje, ki vpade v agresiven tempo, navdušujoče kombiniran s presenetljivo svetlim vokalom. Spet sledi miren akustičen odsek, ki vodi v eno njihovih najbolj odštekanih klaviaturskih solaž, s funky-jazzy pridihom, konec pesmi pa zaključi šepetajoč pogovor. Zabavno.
Najboljši komadi so definitivno Heir Apparent, The Lotus Eater in s posebne izdaje (z bonusom treh komadov) Derelict Herds. Za pokušino lahko poslušate novi (za video skrajšani) singel: Porcelain Heart.
Ocena albuma 9/10.

Če so predstavljali Opeth do sedaj črno-belo zgodbo, so ji sedaj dodali še barve. Njihova prirojena sposobnost, da te v nekaj minutah, brez truda popeljejo iz globin mračnega pekla v oblake, k soncu, je njim edina. Spet so dokazali izpiljeni talent pri združevanju navidez nezdružljivih žanrov in obilo inovativnosti pri stopanju v nova področja. S tem si vedno znova zagotavljajo mesto med nesmrtnimi metal bandi.

[youtube:http://www.youtube.com/watch?v=cKx5zrb0Z_0]

Kako dober horoskop :) Ampak CD-jev pa res ne mislim dati med staro šaro :)

Na našem vrtičku raste kar nekaj vrst sadja, je vabljivo na pogled, raznolikih oblik in okusov, poleg tega pa grmički in drevesa popestrijo okolico. Meni so najbolj všeč maline in višnje, katero pa vam?

Kosmulje (Ribes Uva-crispa; Gooseberry): znane v Evropi, severni Afriki in Aziji, sorodne ribezu, z več trni in kosmatimi sadeži dobrega okusa

Rdeči ribez (Ribes rubrum; Redcurrant): pogost v zahodni Evropi, v rabi predvsem za pripravo marmelad in peciv, dober tudi svež; naj bi imel tudi medicinsko dokazane lastnosti (za zniževanje vročine, kot olajševalec menstrualnih težav, blagi laksativ, diuretik in pospeševalec apetita), dokazano vsebuje visoke koncentracije vitamina C in vlaknin; iz listov lahko pripravimo čaj (baje lajša težave ob putiki, revmi)

Višnje (Prunus cerasus; Sour Cherry): poznana v Evropi in Aziji; uporabna predvsem za kuhanje, ker je prekisla za uživanje, rdeči pigment je močan antioksidant

Maline (Rubus Idaeus; Raspberry): bogate z vitaminom C, manganom, antioksidanti in vlakninami, vsebujejo tudi znatno količino železa, vit B, folne kisline; iz listov lahko pripravimo čaj (povzeto z Wikipedie)

Zdravo z naravo : )