Prenovila sem podstran “živalce” in dodala nekaj srčkanih in smešnih slik naših ljubljenčkov. Imeli smo dva hrčka, Kukija in Smrčko, ki sta nas kmalu zapustila, sedaj počivata v cvetlični gredici. Ker nam je nekaj manjkalo, smo se odločili za nakup novega ljubljenčka. Morski prašiček (oz prašička, ker je samička, z imenom Čopka), nas razveseljuje že dve leti in si ne predstavljam(o) več dneva brez božanja tega malega kosmatinca. Baje je medicinsko dokazano dejstvo, da božanje živali sprošča in znižuje krvni pritisk, tako da tako početje priporočam vsem.

Zelo se je že navezala na nas in mi nanjo. Nekateri doma so bili najprej skeptični (če jim bo všeč), pa se je vsem prikladla v srce s svojo toplo in prisrčno naravo. Točno ve, kdo ji prinaša hrano, ko je lačna (to je večkrat na dan, ima res neumoren apetit), te takoj pozdravi z glasnim piskanjem (čivkanjem). Glasno te opozori nase tudi pri vsakem loputanju hladilnika, že pozna zvok, povezan s hrano :) in dobro ve, da sta v hladilniku ponavadi paradižnik ali kumara, njene najljubše jedi, poleg peteršilja.
S povsem drugačnim gruljenjem se oglaša ob crkljanju, s tem nam potrjuje, da smo njena družina in da se počuti varno. Zvečer vedno zahteva pozornost in se oglaša toliko časa, dokler je kdo ne vzame k sebi v naročje. Pri vsakem se obnaša drugače, meni in mami takoj spleza pod lase, pri babici je najbolj pri miru in s priprtimi očkami drema, pri bratu pa je najbolj razigrana in pleza vseprek. Naredili smo ji tudi stopničke, da lahko sama spleza v kletko, tega manevra se je naučila v pol dneva. Nasploh je z morskimi prašički obilo zabave in proporcionalno zelo malo dela (menjava stelje na tri dni, poleti pa nabiranje sveže trave, solate, detelje).

Za zaključek le en stavek: morski prašički rulajo!

Hvala vsem prijateljem, znancem, kolegom za lepe kartice (in e-maile), vsaka je po svoje lepa. Taka pošiljka mi pove, da je nekdo pomislil name, dejansko vzel v roke kuli in mi napisal par stavkov. Neprecenljivo…
Vedno sem vesela, če v teh norih časih, kjer se vsem tako zelo mudi, prejmem kako “oprijemljivo” pismo, ki ga ne bom nikoli mogla po pomoti zbrisati ali izgubiti v inboxu, morda ga bom našla čez dvajset let zaprašenega v škatli spominov in mi bo obudilo niz dogodkov, ki sem jih s tisto osebo doživela skupaj.

Vsem želim veliko veselja, žura, novih dogodivščin in uresničitev skritih želja v 2008!

Poznate tisti občutek, ko se zdi, da ti iz rok uhajajo vse nitke, s katerimi smo si vsaj ustvarjali iluzijo, da imamo kakšno stvar v našem življenju pod kontrolo? Ko se ti zdi, da je svet v zaroti proti tebi in se boriš z nevidnim sovražnikom? Tiste trenutke, ki s svojim izidom preusmerijo našo pot v eno ali drugo smer, ali pa oddaljijo željeni cilj za nedoločen čas?

Vsakdo jih kdaj doživlja, a vsak na njemu edini, osebni način. Bistvo takih preizkušenj je test naše volje, entuziazma in moči, da premagamo ovire. Čeprav nam na trenutke grenijo miren tok bivanja, pa dolgoročno pripomorejo k naši rasti in naš trud se obrestuje na načine, ki si jih na začetku niti ne moremo predstavljati.
V bistvu je pa res, da ne bi zmogli razumeti sladkosti zmage, če nikdar ne bi izkusili poraza. In ne bi mogli biti hvaležni za vse stvari, ki nas osrečujejo, če ne bi bili kdaj brez njih. Tako vsaj mislim jaz…

Danes je moj god. Čeprav ga ne praznujem, se vsako leto najde kdo, ki mi zanj čestita. Mi je pa bolj zanimiva interpretacija pomena mojega imena. Ime Ursula izhaja kot pomanjševalnica iz latinske besede “ursus”, kar pomeni medvedka.

Menda ima kar 21 različic: Orsa, Orsala, Orsola, Orsolla, Seula, Sula, Ulla, Ursa, Ursala, Urselina, Ursella, Ursie, Ursley, Ursola, Ursule, Ursulette, Ursulina, Ursuline, Ursy, Urszula and Urszuli, temu primerne so slovenske izpeljanke…

URSULA

Gender: Feminine

Usage: English, Scandinavian, German, Dutch, Spanish, Finnish

Pronounced: UR-soo-la (English), URS-la (English), oor-SOO-lah (Spanish)

Means “little bear”, derived from a diminutive form of the Latin word ursa “she-bear”. Saint Ursula was a legendary virgin princess of the 4th century who was martyred by the Huns while returning from a pilgrimage.

Z ohlajanjem vremena in predvsem z mračnimi in meglenimi dnevi, se vame plazi čudno razpoloženje. Šla bi nekam na lepše, da ujamem zadnje sončne žarke, se sprehajam po pisanem listju, pa zaradi zaključevanja študijskih obveznosti ni veliko prilik. Visim na telefonu s prijatelji, šla bi jih obiskat, pa me spet ovira faktor časa, ki neusmiljeno teče.
Priklenjena za mizo z masivno buklo, pa še cel dan me zebe. Sosedje neusmiljeno ropotajo s pospravljanjem okolice pred zimo, naglas razpravljajo o trivialnostih vremena, mene pa vse moti…Nimam se pravice pritoževati, saj ne delajo drugega, kot živijo svoja življenja. Rada bi se poglobila v študij, pa je toliko distrakcij, ki me zmotijo pri delu.
Umaknem se v svoj svet, ko se potopim v zvoke glasbe, trenutno mi najbolj prijajo Opeth. Odplavam daleč stran in sanjam o novih možnostih, o premiku s “status quo” situacije. Na obzorju se svetlikajo nove priložnosti…

Že nekaj časa nosim obesek s košatim drevesom, dobila sem ga za darilo (iz indijske trgovine Sariko). V obrazložitev čemu amulet služi, je tole pisalo na paketku: “Drevo je ponavljajoča se tema pri mnogih kulturah. Drevo povezuje zemljo in nebesa, ima posebno mesto pri zgodbah o stvaritvi in v vseh kulturah. Druidi, Babilonci, Hebrejci, Nordijci, Grki, Kitajci in mnogi drugi imajo mite o “Drevesu življenja”. Čaščen je kot univerzalni simbol za rast, zdravljenje in sezone življenja. Drevesa predstavljajo magične kvalitete narave.”

Drevesa so se mi vedno zdela najlepši del narave, s šelestenjem listja, gibanjem krošnje pomirijo duha in prav lahko si predstavljam, zakaj so jih tolika ljudstva vzela za svoj predmet čaščenja. V vsakem letnem času jih obdaja posebna lepota: spomladi sveže zeleno oblačilo in cvetje, poleti plodovi, jeseni pisana krošnja, pozimi snežna odeja; prek celega leta kar kipijo od življenja. Dandanes jih premalo upoštevamo in še preveč radi pozabimo, kako pozitivno vplivajo na klimo, predvsem v mestih, izboljšujejo zrak v onesnaženih predelih, preprečujejo erozijo zemlje, dajejo senco in zavetje in že s samim obstojem izboljšujejo naše počutje. Čuvajmo jih, brez njih bi bil svet pust in prazen.

Danes poteka tudi “blogerska” akcija z namenom ozaveščanja ljudi o varovanju narave, zanjo sem zvedela na Perssonovem blogu. Nobeden, še tako majhen korak na poti do bolj ekološko osveščenega mišljenja ni zanemarljiv. Dovolj je, če na dan porabimo manj vode, recikliramo odpadke oz. vsaj ločujemo papir, steklo ter organske odpadke, gremo kdaj za spremembo peš do pošte in trafike in v mraku pogasimo odvečne luči.

Prispevajmo drobec za boljši jutri vseh nas.