Na mail prejemam glasbene novice s strani vstopnice.com in spet sem skočila do stropa, ko sem videla, koliko dobrih koncertov se nam letos poleti obeta na slovenskih tleh. Morda pa se le nekaj spreminja v miselnosti organizatorjev prireditev (v dobro nas poslušalcev)…
Že sem omenila legendarne Iron Maiden (2.6.), sledil pa mu bo nič manj znani in kontroverzni šok-roker Marylin Manson. Z neusmiljeno kritiko republikanske, konservativne Amerike, katoliške cerkve in (neo)nacizma si je nakopal mnogo nasprotnikov, ki ga razglašajo za satanista, slab vzgled za otroke ipd. On pa je le znal dobro izkoristiti tržno nišo in s svojimi namernimi provokacijami razburja javnost. Ima mnogo zelo kvalitetnih pesmi, besedila pa so dobra kritika današnje kapitalistične, pokvarjene družbe in usmerjena proti nasilju. Pod površjem se skriva dosti več, kot si mislijo tisti, ki jih njegov imidž odbije preden ga sploh spoznajo.
Koncert se bo odvijal v Križankah, dne 20.6. in sigurna sem, da se bo Ljubljana tresla od vzklikov zagrizenih fanov in da bodo Križanke napolnjene do zadnjega kotička. S cimro in bratom smo že razmišljali, da si gremo koncert ogledat na festival v Avstriji, a sedaj imamo k sreči možnost, da si ga ogledamo kar tu.
S koncertom pa nas bo presenetila tudi uporniška Pink, predstavila nam bo album I’m Not Dead (da še ni “mrtva” smo se že dodobra prepričali z vrsto dobrih singlov, kot so Stupid Girls in U & your hand). Punca ni le luštna, temveč tudi inteligentna in nadarjena, torej “the whole package”, live nastopi pa naj bi bili prava poslastica. Tudi o tem se bom prepričala na lastne oči. Komentar pa še sledi.
Za vse ljubitelje klasičnega heavy-metala naslednja novica:
potrjeno je, da bo v Ljubljani, 2.junija 2007 na Centralnem stadionu Bežigrad koncert skupine IRON MAIDEN. Vstopnice bodo v predprodaji od začetka marca (cena od 49 evrov – tribune, do 55 evrov – parter).
YES!!! Komaj čakam, upam le, da se bodo organizatorji držali termina…
Zgodil se je še en koncert v Križankah in sicer skupine Apocalyptica, neortodoksne metal/klasične skupine, kar vam je ljubše. V Sloveniji so bili že večkrat, med drugim so nastopili kot predskupina Rammsteinov. Fantje na zanimiv način združujejo elemente klasičnih inštrumentov in njihovih heavy metal vzornikov (Metallica, Sepultura, Pantera…).
Navdušili so tudi mene, čeprav bi se težko opisala kot ljubitelj simfonične glasbe. Ob njihovem divjem igranju na čela in headbangingu, človek pač ne more ostati hladen. Zaigrali so veliko uspešnic iz svojih albumov, precej je bilo tudi takšnih iz zadnjega dvojnega albuma Amplified: A Decade Of Reinventing The cello. Meni najljubši pa so seveda predelani komadi Metallice, kot bivši zagrizeni fanici omenjene skupine.
Nostalgično je slišati že milijonkrat preposlušane pesmi na nov izviren način. Nazaj na oder smo jih poklicali dvakrat, na koncu pa so se lepo poslovili od nas. Zagotovo jih bomo še videli.
Apocalyptica so ustanovili unikaten način muziciranja in vodijo kot pionirji na svojem področju. Finci so res en zanimiv narod!
Za slike in reportažo s koncerta si poglejte na stran:
http://24ur.com/naslovnica/ekskluziv/glasba/20060606_3075182.php
Pa še originalna stran skupine:
http://www.apocalyptica.com/home/index.php
Ponovno so nas obiskali ameriški pionirji progresivne metal glasbe, ki svoje progresivne korenine črpajo pri Pink Floydih in podobnih, heavy metal vzporednice pa bi lahko potegnili z njihovimi sorojaki Metallico in Megadeth.
Band je bil ustanovljen leta 1987, v New Yorku, tedaj še pod prvotnim imenom Majesty, člani pa so bili Mike Petrucci (kitare), John Myung (bas kitare), Mike Portnoy (bobni). Vsem je skupno, da so diplomirali na Bostonski akademiji za glasbo in so resnično izjemno talentirani ter že 20 let predstavljajo trdno jedro skupine. Začetek je bil neprepričljiv, predvsem zaradi dokaj slabih vokalnih sposobnosti njihovega prvega pevca (Charlie Dominici).
Tudi ti problemi so se razrešili sami od sebe, ko so našli sebi primerno talentiranega Jamesa La Bria, in tako začeli nepretrgano pot do uspeha z nizanjem enega albuma za drugim. Preko več menjav klaviaturistov (Kevin Moore, Derek Sherinian), so se dokončno ustalili z Jordan Rudessom (ob izidu albuma Metropolis Pt.2: Scenes From A Memory).
Leto 2005 je bilo v znamenju njihovega novega, zares odličnega albuma Octavarium, ki je osmi album po vrsti, ter 20 letne obletnice ustvarjanja in turneje v podporo le-te.Koncert se je začel zelo točno, dvorana je bila skoraj polna. Edino kar je bilo škoda je, da ni bilo predskupine, da bi malo ogrela ozračje in je bila posledično publika prve pol ure kar premrtva. Fantje so svojo vlogo odigrali vrhunsko in takoj ti je jasno, sa so resnični mojstri, ki se v živo odrežejo še neprimerno bolje, kot če jih poslušaš le na plošči. Njihov sloves o izjemnih live nastopih ni iz trte izvit.
Predstavili so nam celo zgodovino njihovega ustvarjanja, z vsakega albuma so zaigrali kakšen komad. Poudarek pa je bil predvsem na novem albumu, s katerega so nam zaigrali kar 5 skladb (Root Of All Evil, Panic Attack, I Walk Beside You, Sacrificed Sons, vključno z Octavariumom, epskim 24 min komadom, ob katerem se ti vse dlake postavijo pokonci. Do tedaj se je občinstvo že dodobra sprostilo in smo glasno peli, ploskali, na koncu pa smo jih dvakrat priklicali nazaj na oder, kar se nam je splačalo. Med drugim so nam zaigrali Pull Me Under, hit z drugega albuma Images & Words, meni eden najboljših.
Koncert je trajal dobre tri ure, ki so bliskovito minile, ni nam bilo dovolj!Na koncu so se od nas poslovili in nam obljubili, da se na naslednji turneji zagotovo vrnejo. Iz občasne poslušalke sem se v nekaj urah prelevila v oboževalko in komaj čakam na naslednje srečanje s tem unikatnim bendom!
Reportaža 24 ur: http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3063060
