
Novi album skupine Opeth je kot vedno zanimivo potovanje v sonične razsežnosti in poslastica za vsakega ljubitelja progresivne glasbe. To je glasba za meditacijo in razmislek, definitivno rabi svoj čas, da se zažre v pore, potrebnih je več poslušanj za maksimalni učinek.
Tokrat so se Opeth še bolj približali svojim vzornikom progresivnega rocka iz 70′. Prav tako so letos po Ameriki imeli turnejo z Dream Theater – “Progressive Nation Tour”, po zaključku katere je bil izdan Watershed. Izgleda, da je leto 2008 za skupino leto sprememb in napredka. Zvok je svetlejši in čistejši kot kadarkoli prej, z več spremembami tempa in hkrati dostopnejši, manj je ponavljanja enega riffa. Prvič so uporabili ženski vokal (Natalie Lorichs) v Coil, in deluje presenetljivo lepo. Temu navkljub pa so heavy momenti temnejši in intenzivnejši še od tistih na plošči Deliverance, čeprav jih je za pravega headbangerja resda kar premalo. Mene to ne moti, če želim slišati njihovo agresivnejšo plat, si zavrtim Deliverance ali My Arms, Your Hearse.
Na trenutke so si v svojo nezmotljivo virtuoznost dovolili vnesti celo humorne in nekoliko nepričakovane prijeme: verzi zapeti v obratnem vrstnem redu (Hessian Peel), akustična neubranost pri koncu komada Burden, ki se konča s smehom ipd. Ti pa se (da ne bo pomote) do popolnosti vtkejo v preostanek skladbe, postanejo del celote. Dober primer je The Lotus Eater: v uvod nas pospremi tiho mrmranje, ki vpade v agresiven tempo, navdušujoče kombiniran s presenetljivo svetlim vokalom. Spet sledi miren akustičen odsek, ki vodi v eno njihovih najbolj odštekanih klaviaturskih solaž, s funky-jazzy pridihom, konec pesmi pa zaključi šepetajoč pogovor. Zabavno.
Najboljši komadi so definitivno Heir Apparent, The Lotus Eater in s posebne izdaje (z bonusom treh komadov) Derelict Herds. Za pokušino lahko poslušate novi (za video skrajšani) singel: Porcelain Heart.
Ocena albuma 9/10.
Če so predstavljali Opeth do sedaj črno-belo zgodbo, so ji sedaj dodali še barve. Njihova prirojena sposobnost, da te v nekaj minutah, brez truda popeljejo iz globin mračnega pekla v oblake, k soncu, je njim edina. Spet so dokazali izpiljeni talent pri združevanju navidez nezdružljivih žanrov in obilo inovativnosti pri stopanju v nova področja. S tem si vedno znova zagotavljajo mesto med nesmrtnimi metal bandi.
[youtube:http://www.youtube.com/watch?v=cKx5zrb0Z_0]
Meni eden najbolj carskih komadov skupine, pa če se oboževalci “Metallice pred Loadom” držite za glave ali pa ne. Po S&M sem se oddaljila od njihove glasbe, prav tako mi St.Anger nikdar ni bil všeč, enostavno ga ne štekam. Je pa še vedno nostalgično zavrteti stare komade, na tak način mi je danes “zapasal” naslednji.
[youtube:http://youtube.com/watch?v=YeaxvPLHfto]