V sredo sem si vzela dopust in se z družino odpeljala v Ljubljano, na svečano podelitev diplom MF. Ponavadi me je takih svečanih srečanj kar groza, zato sem se z dvomi napotila Kongresnemu trgu naproti, podelitev je bila namreč v stavbi ljubljanske Univerze. Stavbo sem prvič videla od znotraj, fasciniralo me je že strmo stopnišče z rdečo preprogo. Sama dvorana je manjša, a res lepa, vsa v lesu in marmorju. Diplomanti smo sedeli v prvi vrsti, ostali povabljeni pa zadaj in na balkončku.

Namestnik dekana je spregovoril nekaj lepih in spodbudnih besed, podelili so še častne nagrade diplomantom z najvišjim povprečjem, nato pa smo skupaj ponovili Hipokratovo zaprisego. Za glasbeni intermezzo je poskrbel medicinski zborček Cor, nato pa smo še vsak prejeli svojo diplomo. S kratkimi poslovilnimi besedami nas je namestnik dekana povabil še na manjšo zakusko v predsobi, pripravili so nam okusne kanapeje in vino. Srečanje je bilo na nivoju, ne predolgo in ganljivo, tako zame, ki sem šele ob prejetju rdeče mape res dokončno dojela, da sem diplomirala, tako za sorodnike, ki so nas podpirali v času študija. Sedaj pa novim zmagam naproti.