Ta film je neverjetna kombinacija trilerja, akcije in črnega humorja. Dobri igralci ( James McAvoy, Morgan Freeman, Angelina Jolie, Terence Stamp…), inovativni prijemi ruskega režiserja Timurja Bekmambetova, super glasbena spremljava in zanimiva zgodba (bazirana na stripih Marka Millarja). Po izvedbi adrenalinskih scen primerljiv z odličnima The Matrix in Equilibrium. Za zabavno preganjanje vročih poletnih dni.
Meni eden najbolj carskih komadov skupine, pa če se oboževalci “Metallice pred Loadom” držite za glave ali pa ne. Po S&M sem se oddaljila od njihove glasbe, prav tako mi St.Anger nikdar ni bil všeč, enostavno ga ne štekam. Je pa še vedno nostalgično zavrteti stare komade, na tak način mi je danes “zapasal” naslednji.
[youtube:http://youtube.com/watch?v=YeaxvPLHfto]
V sredo sem si vzela dopust in se z družino odpeljala v Ljubljano, na svečano podelitev diplom MF. Ponavadi me je takih svečanih srečanj kar groza, zato sem se z dvomi napotila Kongresnemu trgu naproti, podelitev je bila namreč v stavbi ljubljanske Univerze. Stavbo sem prvič videla od znotraj, fasciniralo me je že strmo stopnišče z rdečo preprogo. Sama dvorana je manjša, a res lepa, vsa v lesu in marmorju. Diplomanti smo sedeli v prvi vrsti, ostali povabljeni pa zadaj in na balkončku.
Četrtek, 12.6.08, Ljubljana. Koncert Roisin Murphy. Nisem vedela, kaj točno naj pričakujem. Poznala sem komade od Moloka, singel Overpowered in drugi komadi z istoimenskega albuma pa so mi že zadosti zlezli pod kožo, da sem šla past radovednost na koncert. Umirjena in raznolika množica se je počasi nabirala pred Križankami. Koliko nas dejansko je, sem ugotovila šele, ko so se na polno nabili vsi kotički prizorišča.
Najprej so nas zajeli jazzy-funky ritmi predskupine Elevators. Bili so dober uvod večera, uigrani, malce odštekani in zabavni.
Okrog 22-tih se je iz ozadja zaslišal glas Roisin, na oder so na svojevrsten način ob soju žarometov priplesali spremljevalni pevki in nas spodbujali k skandiranju. Bili sta cartkani kot dve lutki s poličke: s skodranimi lasmi, v roza/zeleni prepasani mini obleki in zapeljivimi plesnimi triki, do potankosti usklajenimi z glavno atrakcijo večera. Roisin me je presenetila s skulirano karizmo in profesionalnostjo, poleg tega pa se je videlo, da se ob petju tudi sama zabava. S preostalimi člani benda so se zafrkavali in uganjali norčije. Veliko je komunicirala z občinstvom, nekaj cukrčkov za ušesa publike v stilu: ” You’re a good looking crowd, I can see all your faces”; “Ljubljana, am I pretty?; “You make it feel perfect”…”, dvakrat se je podala kar med prve vrste občinstva, ki je bilo prvič, kar hodim na koncerte, res dovolj navdušeno in glasno za moj okus. Simpatično.
V slabih dveh urah je odpela večino pesmi z novega albuma Overpowered, vmes je zrinila nekaj pesmi s prejšnjega Ruby Blue in za začimbo še malce sfrizirano verzijo Forever More, iz časov skupine Moloko. Odpela jih je perfektno, z obvezno zamenjano garderobo (nove rokavice, odpuljen klobuk, sončna očala, plašček) in njej edinstveno plesno koreografijo. Kapo dol, Roisin!
slike copyright: žurnal24.si
z veseljem vam povem, da lahko prejšnjo objavo brez težav ignorirate. Problem rešen :)