Zadnjih nekaj let opažam, da se (predvsem Hollywoodska) filmska industrija čedalje bolj preživlja na račun starih prežvečenih tem, že desetkrat predelanih scenarijev in predvidljivih klišejev. Zmišljujejo si vsebinsko nemogoča nadaljevanja filmov (sequelov v n-delih) ali še slabše: naredijo predzgodbe, kot uvod uspešnicam. Seveda so tu tudi izjeme, ki ponavadi temeljijo na knjižnjih predlogah (Matrix, LOTR, Harry Potter). Originalnosti je čedalje manj, zato se tudi jaz zatekam čedalje bolj v vode alternativnega in evropskega filma.

Spodbodla me je (zaenkrat še) tetralogija Saw. Ko sem prvič videla prvi del, so mi šle kocine pokonci! Bila sem navdušena nad genialnostjo in izvedbo režije, kljub morbidnosti, zdel se mi je še boljši od filma 7even. Nadaljevanje je bilo solidno, a tam bi se morala zgodba zaključiti…
Včeraj sem si ogledala Saw IV. Brez olepševanja: brez veze. Če nisi ravno predvčerajšnjim videl Saw III (ki je bil ravno tako sam sebi namen), do tretjine filma sploh ne padeš v zgodbo, večino časa se odvijajo brezvezni pogovori še bolj brezveznih igralcev, zdolgočasil me je do te mere, da sem zraven zaspala. In to se mi zgodi redko. In baje lahko pričakujemo še peti del, wtf ?!? Me spominja na (dobre) stare čase grozljivk ala Freddy in Petek 13. Kaj več od klasične gnusljivke itak ni za pričakovati, ima svojo šok vrednost in to je to.

Me pa jezi, da filme, ki bi se lahko šteli za malo boljše, zvodenijo v razpotegnjeno limonado tipa Santa Barbara. Brez vsebine in brez konca, on and on and on… Seznam takšnih filmov je pa še daljši. Pa saj jih vsi poznate.