Ni prostora za starce
![]() |
![]() |
|
![]() |
![]() |
|
![]() |
![]() |
je letošnji zmagovalec na podelitvi oskarjev, dobil je najbolj zaželjenega oskarja za naj-film, Javier Bardem je odnesel kipec za stransko vlogo, poleg tega pa še oskarja za režijo ter prirejeni scenarij (spisala sta ga brata Coen, po istoimenskem romanu avtorja Cormac McCarthy-ja). Nedvomno si jih je zaslužil.
Film se začne s čudovitimi prizori Teksaške pokrajine, nad njo pa plava melanholični glas šerifa (Tommy Lee Jones), ki se z otožnostjo spominja nekdanjih lepših in manj nasilnih časov, ko je bila služba šerifa skoraj idilična v nasprotju s sedanjim nerazumljivim nasiljem. Tema se vleče prek cele zgodbe, ko šerif ugotavlje, da je za ta poklic izgleda že prestar, od tod tudi naslov.
Kavboj (Josh Brolin) na lovu v pušči naleti na mesto mafijskega obračuna in najde kovček z dvemi milijoni dolarjev. Kot bivši vietnamski veteran si zase in za ženo sigurno želi boljšega življenja, kot je životarjenje v prikoličarskem naselju. Brez večjih dvomov in vede, da ga bodo ogoljufani kriminalci preganjali zaradi kraje, denar vseeno vzame. In s tem si zapečati usodo, da do konca svojih dni beži kot plen pred psihopatskim plačanim lovcem na glave, ki ga brilijantno upodobi Javier Bardem.
Film ni tipično Hollywoodski (kakšno olajšanje), vseskozi napet, nekateri konci zgodbe ostanejo nerazvozlani in si kot gledalec prisiljen uporabiti lastne sposobnosti dedukcije, možnih je več načinov interpretacije.
Kot rdeča nit se nakazuje misel o posameznikovi usodi, kaj nanjo vpliva, ali smo sami odgovorni za potek naše poti ali je vse predestinirano? Kakšen je vpliv sreče na razplet dogodkov?
Priporočam.









4 comments so far
Leave a reply