Nightwish so (z leve proti desni): Marco Hietala (bas in vokal), Tuomas Holopainen (klaviature), Anette Olzon (glavni vokal), Erno Vourinen (kitara), Jukka Nevalainen (bobni)

V torek, 4.3.2008, se je v ljubljanski Hali Tivoli zgodil koncert finskih simfoničnih metalcev Nightwish. Po zamenjavi pevke Tarje Turunen s švedinjo Anette Olzon, so jih mnogi pokopali v prezgodnji grob, rekoč ,da v tej zasedbi nikdar ne bodo dosegli blišča in slave “prejšnjih Nightwish-ew”. Zmotili so se! S preobrazbo so se izluščili iz okov prejšnje podobe, na novi plošči Dark Passion Play so polni svežih idej, na odru pa delujejo kot dobro usklajena celota.
Človek bi o tem, katera pevka je boljša, ali so to še vedno pravi Nightwish (ipd. bullshit, ki se vleče kot kurja čreva po raznih forumih), lahko debatiral v nedogled, pa nima smisla. Z Anette so stopili na novo pot, sicer vokalno manj kompleksno, a zaradi tega prav nič manj kvalitetno. Storili so pogumen korak v neznano.

Koncert se je začel namesto ob 20:00 šele ob 21:30, pa ne zaradi muhavosti nastopajočih, temveč zaradi hokejske tekme, ki je potekala v veliki dvorani. No comment…
Končno smo pričakali začetek. Za ogrevanje so nastopili Pain, meni zaenkrat nepoznana švedska skupina, ki igrajo neko različico industrial metala, pa na momente blago spominjajo na bolj znane predstavnike tega žanra (beri: Rammstein). So bili pa prijeten uvod v večer, tudi množico v parterju so dobro razgibali. Vendar se je učinek že porazgubil po dobre pol ure, kolikor smo še naknadno čakali na glavno atrakcijo večera.

Pain

Z energičnim komadom Bye, Bye Beautiful so okrog pol enajste zahrumeli Nightwish. Pod sojem reflektorjev in ob pirotehniki, popolnoma usklajeni z glasbo, so zaigrali večino komadov z nove plošče (The Poet And The Pendulum, Sahara, Amaranth, The Islander, 7 Days To The Wolves…), navrgli pa so še nekaj starih cukrčkov: The Siren, Sacrament Of Wilderness, Dark Chest Of Wonders.

Vrhunci večera so bili fenomenalni Wishmaster, Wish I Had An Angel in seveda Nemo. Anette jih je glede na svoj glasovni razpon in ob upoštevanju dejstva, da ni operno šolana pevka (thank you lord), pesmi solidno odpela in jim dala lasten značaj. Nasploh so se pokazali kot simpatična skupina, z dobrim stikom z občinstvom in super izvedbo glasbe tudi v živo.

Mene so prepričali, ker igrajo s srcem in imajo dobro karizmo. Se še vidimo :)