Spet se je zaključilo eno obdobje v mojem življenju, v sredo sem namreč diplomirala! Sedaj sem dohtarca tudi na papirju, da pa se bom dejansko počutila tako, pa bo verjetno minilo še nekaj časa (če ne prej, pa po strokovnem izpitu). Je že tako, da se naš fax zaključi z zadnjim opravljenim izpitom, nimaš nobenega uradnega zagovora diplome – ker ni diplomske naloge, nekako obvisiš v zraku.
Čeprav veš, da je konec, da ti ne bo več treba hoditi na izpite, da si končno uresničil svoj življenjski cilj, da si dosegel nekaj, za kar si vsaj šest let trdo delal, se počutiš ravno tako, kot pred enim tednom, ko si bil še uradno študent.

Sedaj je pa čas za proslavo! Mesec marec bo moj mesec počitnic pred začetkom šihta in nameravam ga dobro izkoristiti :) Nove poti so odprte…