V začetku decembrskih dni sem kar malo zanemarila blog, nisem se prav nič priklopila na internet, ker sem imela obilo drugega dela. Priganjajo me izpitni roki, hkrati pa sem želela tudi zaužiti začetek mrzlih dni in si malo ogledati praznično vzdušje po Celju in Ljubljani, preden nakupovalna mrzlica ljudi uide izpod kontrole. Nikdar pa se ne morem dokončno opredeliti, ali mi je ta naval množic všeč ali ne. Imam pa rada december, še posebej ker se takrat vidim z vsemi prijatelji in bluzim naokoli.
Všeč mi je raznolikost stojnic in dobrovoljnost ljudi, ki jih srečuješ na polnih ulicah, založenost trgovin, okrašene ulice (čeprav vedno mejijo na kič). Še najboljše pa je če imaš za pohajkovanje po mestu prijetno družbo. Ti prazniki so mi všeč, ker vzbudijo občutek pripadnosti ljudem, ki jih imaš rad. Lahko se ukvarjaš s tem, kako boš koga osrečil, to je tudi čas v letu, ko lahko koristno uporabiš umetniško žilico. Letos sem vse božične čestitke izdelala doma, z recikliranjem starih kartic, papirja in z nekaj novimi, svetlečimi dodatki. Še raje pa zavijam darilca; tudi najskromnejša darila v pisani preobleki lahko izgledajo “kul”, pa še ljudem veliko pomeni, da si vzameš čas za take stvari. Z mami pa vsako leto iz smrekovih vej narediva venčke za na mizo. Da ne pozabim na peko božičnega peciva. Letošnje leto nas je že razveselil sneg, bilo bi idealno, če bi ga kaj zapadlo še konec tega meseca, za norčije na snegu, izdelovanje snežakov in kepanje. Bom pa letos po nekaj letih silvestrovala doma, na toplem, brezskrbno in sproščujoče, v najboljši družbi.
Prehodila sem Ljubljano po dolgem in počez, da so me že pošteno bolele noge. je pa kar zoprno, ko je sedaj drugačen promet trol, ker imam v glavi še vedno prejšnji vozni red, sem se dvakrat kar namučila pri iskanju postaje (seveda s sabo nisem imela zemljevida).
Moja najljubša trgovina je definitivno Konzorcij! Najboljša knjigarna daleč naokoli, vedno prijazna do ljudi; včasih v njej izgubim občutek za čas, ko brskam po policah, ki se šibijo pod knjigami vseh zvrsti. Vzameš si lahko čas za odločitev, se usedeš na klopco in knjige prelistaš, brez da bi ti kakšen vsiljiv trgovec dihal za ovratnik. Hkrati pa so ti pripravljeni pomagati pri iskanju željenega. Če nisi veliki ljubitelj knjig, potem ti verjetno ni tako pri srcu.
Imajo pa tile prazniki tudi svoje minuse. V Ljubljani nasploh, dobiš v nekaterih trgovinah občutek, da si nezaželen obiskovalec. Gledajo te pod prste (kot da kar čakajo, da boš kaj ukradel) ali ti hodijo tik za hrbtom, v nekaterih pa preprosto nisi dovolj fency, s pogledom ti povedo, da njihova roba ni dostopna tvojemu “razredu” in nate gledajo zviška (beri: Maximarket, Nama, Leonardo, parfumerije…). Ma ne vem, mogoče imam paranojo? Samo se mi zdi, da se takšno snobovsko vihanje nosov nad strankami stopnjuje, če primerjam sedanjo Ljubljano s tisto, ki sem jo spoznala kot brucka. Kapitalizem že kaže svoje kremplje. Druga stvar je gonja ljudi za kupovanjem čim večih, čim dražjih stvari, hkrati pa pozabljamo v čem je smisel teh praznikov. Povezanost s prijatelji in družino, mir in zadovoljstvo. Seveda si tudi izmenjamo nekaj paketkov, a smisel ni v tem, da eden drugemu kupujemo na tone nepotrebnih daril, na katerih se potem v kleti nabira prah in pozabimo nanje. Raje dam kakšnemu brezdomcu par evrov ali kupim njihov časopis, pa nas je več srečnih. Naivno? Morda, a ne zmorem biti drugačna.
Lepe praznike želim vsem, naj vam toplina napolni srca.
