Poznate tisti občutek, ko se zdi, da ti iz rok uhajajo vse nitke, s katerimi smo si vsaj ustvarjali iluzijo, da imamo kakšno stvar v našem življenju pod kontrolo? Ko se ti zdi, da je svet v zaroti proti tebi in se boriš z nevidnim sovražnikom? Tiste trenutke, ki s svojim izidom preusmerijo našo pot v eno ali drugo smer, ali pa oddaljijo željeni cilj za nedoločen čas?

Vsakdo jih kdaj doživlja, a vsak na njemu edini, osebni način. Bistvo takih preizkušenj je test naše volje, entuziazma in moči, da premagamo ovire. Čeprav nam na trenutke grenijo miren tok bivanja, pa dolgoročno pripomorejo k naši rasti in naš trud se obrestuje na načine, ki si jih na začetku niti ne moremo predstavljati.
V bistvu je pa res, da ne bi zmogli razumeti sladkosti zmage, če nikdar ne bi izkusili poraza. In ne bi mogli biti hvaležni za vse stvari, ki nas osrečujejo, če ne bi bili kdaj brez njih. Tako vsaj mislim jaz…