Danes je moj god. Čeprav ga ne praznujem, se vsako leto najde kdo, ki mi zanj čestita. Mi je pa bolj zanimiva interpretacija pomena mojega imena. Ime Ursula izhaja kot pomanjševalnica iz latinske besede “ursus”, kar pomeni medvedka.
Means “little bear”, derived from a diminutive form of the Latin word ursa “she-bear”. Saint Ursula was a legendary virgin princess of the 4th century who was martyred by the Huns while returning from a pilgrimage.
Z ohlajanjem vremena in predvsem z mračnimi in meglenimi dnevi, se vame plazi čudno razpoloženje. Šla bi nekam na lepše, da ujamem zadnje sončne žarke, se sprehajam po pisanem listju, pa zaradi zaključevanja študijskih obveznosti ni veliko prilik. Visim na telefonu s prijatelji, šla bi jih obiskat, pa me spet ovira faktor časa, ki neusmiljeno teče.
Priklenjena za mizo z masivno buklo, pa še cel dan me zebe. Sosedje neusmiljeno ropotajo s pospravljanjem okolice pred zimo, naglas razpravljajo o trivialnostih vremena, mene pa vse moti…Nimam se pravice pritoževati, saj ne delajo drugega, kot živijo svoja življenja. Rada bi se poglobila v študij, pa je toliko distrakcij, ki me zmotijo pri delu.
Umaknem se v svoj svet, ko se potopim v zvoke glasbe, trenutno mi najbolj prijajo Opeth. Odplavam daleč stran in sanjam o novih možnostih, o premiku s “status quo” situacije. Na obzorju se svetlikajo nove priložnosti…
Že nekaj časa nosim obesek s košatim drevesom, dobila sem ga za darilo (iz indijske trgovine Sariko). V obrazložitev čemu amulet služi, je tole pisalo na paketku: “Drevo je ponavljajoča se tema pri mnogih kulturah. Drevo povezuje zemljo in nebesa, ima posebno mesto pri zgodbah o stvaritvi in v vseh kulturah. Druidi, Babilonci, Hebrejci, Nordijci, Grki, Kitajci in mnogi drugi imajo mite o “Drevesu življenja”. Čaščen je kot univerzalni simbol za rast, zdravljenje in sezone življenja. Drevesa predstavljajo magične kvalitete narave.”
Drevesa so se mi vedno zdela najlepši del narave, s šelestenjem listja, gibanjem krošnje pomirijo duha in prav lahko si predstavljam, zakaj so jih tolika ljudstva vzela za svoj predmet čaščenja. V vsakem letnem času jih obdaja posebna lepota: spomladi sveže zeleno oblačilo in cvetje, poleti plodovi, jeseni pisana krošnja, pozimi snežna odeja; prek celega leta kar kipijo od življenja. Dandanes jih premalo upoštevamo in še preveč radi pozabimo, kako pozitivno vplivajo na klimo, predvsem v mestih, izboljšujejo zrak v onesnaženih predelih, preprečujejo erozijo zemlje, dajejo senco in zavetje in že s samim obstojem izboljšujejo naše počutje. Čuvajmo jih, brez njih bi bil svet pust in prazen.
Danes poteka tudi “blogerska” akcija z namenom ozaveščanja ljudi o varovanju narave, zanjo sem zvedela na Perssonovem blogu. Nobeden, še tako majhen korak na poti do bolj ekološko osveščenega mišljenja ni zanemarljiv. Dovolj je, če na dan porabimo manj vode, recikliramo odpadke oz. vsaj ločujemo papir, steklo ter organske odpadke, gremo kdaj za spremembo peš do pošte in trafike in v mraku pogasimo odvečne luči.
Proti večeru (21.9) smo zopet odpluli iz Heracliona, tokrat z ladjo Knossos Palace. Sedaj se nas je vkrcalo dosti manj, večina ljudi se je namreč odločilo za vrnitev z letalom v Slovenijo. Nam ni bilo žal, da smo se odločili za ladjo, ker smo si podaljšali naše potovanje za par dni in hkrati imeli možnost počasne tranzicije iz vroče, uživaške Krete domov v megleno in hladno rodno deželo.
Privoščili smo si še ples v disku do jutra, čeprav smo naslednjega dne ob izkrcanju v Pireju (četrtek, 22.9) bili od pomanjkanja spanca kar zadeti, morali pa smo prebroditi polovico dneva do nadaljevanja potovanja, kakor smo vedeli in znali. Še nikdar v življenju nisem bila tako zaspana, kar iskali smo klopce, kamor bi naslonili glave. Komaj smo pričakali odprtje kafičev in šele druga kava nas je nekoliko predramila, da smo se podali na zadnje raziskovanje atenskih ulic. Nakupili smo še zadnje spominke in razglednice, si ogledali menjavo straže in se v duhu že poslavljali od Grčije.
Spet nas je čakala vožnja do Patrasa, kjer smo se že četrtič z vso prtljago vkrcali in se naslednje jutro, končno sveže naspani, zbudili šele okrog 11. Da ne bi shirali od lakote (od hrane nam je ostalo le še nekaj krekerjev), smo si privoščile kosilo v menzi, odlično grško solato in ribo, cene pa so na ladji seveda astronomsko visoke. Čakal nas je še zadnji žurerski večer na palubi, “pokopavali” smo absolventa in svečano prisegli absolventsko zaprisego (da nam bo izlet in ljudje, ki smo jih spoznali, za vedno ostali v spominu, da se bomo udeležili vseh postabsolventskih žurov, da bomo končno doštudirali …).
V Benetke smo prispeli 24.9. in se razkropili na vse konce Slovenije, ostal pa je lep spomin. Imeli smo se fenomenalno, k vzdušju je seveda prispevala super družba in nepozabne lepote tega največjega Grškega otoka.
Finska skupina Nightwish se nam bo v novi preobleki in z novo pevko predstavila začetek marca (4.3.2008, ob 20:00) v Ljubljanski Hali Tivoli. Po glasbenih postajah se že vrti novi singel Amaranth (na You Tube si lahko ogledate videospot), z njihovega šestega studijskega albuma Dark Passion Play. Ker sem zamudila njihov nastop v Križankah pred dvemi leti, me bo sigurno radovednost zvekla na ta koncert, če bo le čas. Se vidimo tam…
Ena kolegica mi je poslala link za prispevek o “novi” drogi metamfetaminu (na kratko meth), ki pusti grozljive fizične in psihične posledice na posamezniku, ki ga zlorablja. Sem že ta dokumentarec videla na Discovery Channel in bila šokirana; pa smo mislili da si ne morejo izmisliti hujših drog od nam že znanih.
Vzemite si eno uro in si ga poglejte, ni izguba časa.
Da bomo vedeli, pred čem bomo morali svariti naše otroke…
V ponedeljek (19.9.) smo se podali na triurno vožnjo, do skrajnega severo-vzhodnega dela otoka, kjer leži ena najlepših plaž Vai. Vai je edina oaza s palmami ob Kretskem morju. Sigurno jo vsi poznate, kajti tam je bila posneta reklama za Casali rum-kokos. To sanjsko plažo so si vzeli za svojo že pirati na svojih ropanjih. Obstaja tudi več teorij o nastanku te oaze: po eni naj bi Feničani s seboj prinašali dateljne, jih jedli in koščice trosili naokrog – iz njih so potem zrastle prve palme; po drugi teoriji so “krivci” Saraceni, ko so zavzeli obalo Krete.
Peljali smo se po pravljični pokrajini, mimo lepo obdelanih nasadov, povsod pa se je dalo videti ogromne vetrnice, s katerimi koristno uporabljajo moč vetra za pridobivanje energije. Pokrajina ima še veliko potenciala za turistično udejstvovanje, nekaj kompleksov hotelov je že v izgradnji. Tu smo se dodobra naužili naravnih lepot, vročega peska, sonca in morja, nahranili čute in napolnili baterije za ponovne žure. To je bil najlepši izlet v celem tednu.
nekaj utrinkov s plaže Vai
Če si v Grčiji, pač ne smeš zamuditi tradicionalne grške večerje, ta je bila še istega dne, ko smo vsi razposajeni prišli z Vaia. Dobra volja se je še stopnjevala, ko smo prispeli v tradicionalno vas Kato Karouzanos, blizu Heracliona (glavno mesto Krete). Pričakali so nas prijazni domačini v narodnih nošah, nam postregli z aperitivom (neko žganje) in prigrizkom. Nato so nas peljali v dvorano, kjer smo se po skupinah posedli za mize.
Najprej je bil na vrsti uradni del predstave, kjer so nam pokazali njihove narodne plese. Plesalci so bili res izjemni, z lahkoto so izvajali akrobacije, predstavili so nam tudi plesno predstavo v duhu olimpijskih iger. Že so glasbeniki začeli igrati živahne grške melodije, mi pa smo z nogo pod mizami udarjali v taktu, kasneje so nas povabili na oder, da so nas naučili znanega plesa – sirtaki. Ploskali smo tako navdušeno, da so nas močno bolele roke, pa se je splačalo, ker je bila to res najboljša žurka v Grčiji. Jedi so bile kot vedno izjemno dobre, hkrati pa so nam nenehno na mizo nosili njihovo belo in rdeče vino.
Jamas (na zdravje)!
grška večerja
V torek (20.9) smo se zjutraj z busom odpeljali v Akti beach club, kjer smo cel dan preživeli na plaži. Organizirane so bile aktivnosti, fantje so tekmovali v odbojki na mivki, ostali pa smo medtem morali zgraditi skulpturo iz peska, na temo absolventa. Naredili smo morsko deklico, na njej pa je ležala ogromna kocka (to je fora na našo himno absolventa “Kocka je padla nate”). Mi smo bili z njo zelo zadovoljni, zmagala pa je skupina, ki je naredila mali avto. Blizu opoldneva so nam Kingstoni priredili mali koncert, bilo je zabavno, še posebej ko smo vsi plesali koreografijo na himno. Problem je bil le, da je sonce neusmiljeno žgalo in tisti, ki nismo preveč vajeni žgočih opoldanskih žarkov smo se raje umaknili v senco, da ne bi dobili sončarice in si pokvarili preostanka izleta.
beach party
Zvečer nas je čakal še en tematski večer: Grafik / packa party. Namen tega je bil, da se še bolje spoznamo in hkrati poslovimo, saj je bil to zadnji večer v Chersonissosu. Vsi smo obleki bele majčke in si po njih s flomastri pisali raznorazna sporočilca. Še bolje je bilo to, da smo prvič dočakale večer z rock glasbo in domov nas ni bilo vse do zgodnjih jutranjih ur.
Zadnji dan na Kreti (sreda 21.9.) so nekateri še preživeli na plaži, naša skupinica pa se je odpravila naproti spoznavanju kulturnih znamenitosti Heracliona (tam smo si ogledali zgodovinski muzej) in Knossosa. Knossos je bilo vodilno mesto minojske civilizacije, palača je bila prvotno zgrajena že 2000 BC, kasneje je bila ob osvajanjih večkrat uničena, enkrat tudi zaradi izbruha vulkana na Teri. Rokodelci in umetniki so v minojski družbi uživali velik ugled, kar je razvidno iz lepih fresk v prestolni dvorani. Ukvarjali so se z izdelavo lončenin (v ogromnih vrčih so shranjevali vino in olivno olje), predelavo kovin, obdelavo dragih kamnov in izdelavo nakita. Sledi zaključek…
