Proti večeru (21.9) smo zopet odpluli iz Heracliona, tokrat z ladjo Knossos Palace. Sedaj se nas je vkrcalo dosti manj, večina ljudi se je namreč odločilo za vrnitev z letalom v Slovenijo. Nam ni bilo žal, da smo se odločili za ladjo, ker smo si podaljšali naše potovanje za par dni in hkrati imeli možnost počasne tranzicije iz vroče, uživaške Krete domov v megleno in hladno rodno deželo.

Privoščili smo si še ples v disku do jutra, čeprav smo naslednjega dne ob izkrcanju v Pireju (četrtek, 22.9) bili od pomanjkanja spanca kar zadeti, morali pa smo prebroditi polovico dneva do nadaljevanja potovanja, kakor smo vedeli in znali. Še nikdar v življenju nisem bila tako zaspana, kar iskali smo klopce, kamor bi naslonili glave. Komaj smo pričakali odprtje kafičev in šele druga kava nas je nekoliko predramila, da smo se podali na zadnje raziskovanje atenskih ulic. Nakupili smo še zadnje spominke in razglednice, si ogledali menjavo straže in se v duhu že poslavljali od Grčije.

Spet nas je čakala vožnja do Patrasa, kjer smo se že četrtič z vso prtljago vkrcali in se naslednje jutro, končno sveže naspani, zbudili šele okrog 11. Da ne bi shirali od lakote (od hrane nam je ostalo le še nekaj krekerjev), smo si privoščile kosilo v menzi, odlično grško solato in ribo, cene pa so na ladji seveda astronomsko visoke. Čakal nas je še zadnji žurerski večer na palubi, “pokopavali” smo absolventa in svečano prisegli absolventsko zaprisego (da nam bo izlet in ljudje, ki smo jih spoznali, za vedno ostali v spominu, da se bomo udeležili vseh postabsolventskih žurov, da bomo končno doštudirali …).
V Benetke smo prispeli 24.9. in se razkropili na vse konce Slovenije, ostal pa je lep spomin. Imeli smo se fenomenalno, k vzdušju je seveda prispevala super družba in nepozabne lepote tega največjega Grškega otoka.

Sigurno se še vrnem!