Ob devetih zvečer, usodnega dne 2.6., se je v Ljubljani na Bežigrajskem stadionu zgodil koncert leta, če ne kar desetletja. Obiskali so nas “dedki heavy-metala”, ki furajo svojo zgodbo že od začetka 80-tih. Kot je frontman Bruce Dickinson sam dejal, so bili prvič tukaj, ko se marsikdo od današnjih obiskovalcev še rodil ni. In v tem je tudi eden izmed čarov tega legendarnega benda, to da povezuje mnoge generacije in da zna navdušiti tudi po skoraj 30-tih letih.

začetek šova…

Predskupine smo zamudili, bolj zabavno mi je bilo opazovati množico črno oblečenih ljudi, ki so se valili proti Bežigradu, četudi ne bi imela pojma o koncertu, bi mi bilo jasno da se bo zgodilo nekaj velikega. Kako luštno je bilo vedeti, da pripadaš množici raznolikih oboževalcev, da smo vsi tam zaradi skupne želje. Skoraj da ni lepšega občutka na svetu, kot ko se zliješ v eno z množico in te napolni neskončna energija. Še dež nam ni mogel pokvariti veselja!
Kljub temu, da sem imela karto za tribuno, moja druščina pa za parter, mi je z mojim “dobrikanjem” varnostniku uspelo priti v parter in ni mi bilo žal. Med koncertom se nam je celo za nekaj časa uspelo zriniti v tretjo vrsto pod odrom, razgled na le-tega je bil fenomenalen.

Iron Maiden zažigajo. Skačejo po odru z gibkostjo atletov, uspešno reproducirajo svoje komade v živo in ne razočarajo. Začeli so s komadi z novega albuma A Matter Of Life And Death, ki je njihova nova mojstrovina in meni osebno eden najboljših albumov s protivojno tematiko. Proti polovici koncerta pa so začeli nizati še stare uspešnice. Oder je bil prirejen različnim komadom, vmes se jim je na odru pridružil še nepogrešljivi Eddie, kot dvometrska robotizirana maskota. Pevec, znan po svoji karizmatičnosti, se je vmes preoblekel v vojaško uniformo, divje mahal z britansko zastavo in na svojstven način vzpostavljal kontakt s publiko.

maidni v akciji

Višek večera zame so bili odlični Two Minutes To Midnight, Hallowed Be Thy Name in legendarni live priboljšek Fear Of The Dark, kjer se je še najbolj mrtev osebek pridružil pri prepevanju refrena. Edino razočaranje večera, ki nas je presenetilo je, da so zaključili po “borih” 90 minutah. Ker smo bili do tedaj že dodobra ogreti, združeni v evforiji momenta, nam je bilo kar težko razumeti, da je resnično konec! Bilo je nepozabno, definitivno vredno ponovitve!

zbiranje vtisov po koncertu…

http://24ur.com/naslovnica/ekskluziv/glasba/20070603_3099057.php

Out of the universe a new love is born…