Za rojstni dan sem prav nepričakovano dobila najbolj originalno darilo, kar sem jih kdaj videla. To je bil majhen paket, ki ti omogoča, da si sam posadiš in vzgojiš svoj lasten bonsai. Vseboval je kuverto s semeni, hranilno podlago, keramično posodico, okrasnimi kamenčki, škarjicami za obrezovanje vejiic in navodili. Ideja o miniaturnih drevescih se mi je vedno zdela luštna, sem že imela enega, a mi je pozimi crknil…verjetno sem bila premajhna, da bi razumela prave pogoje, pod katerimi to čudo narave lahko uspeva. Prve sadike naj bi vzklile v 14 dneh, bomo videli kako mi bo naloga uspela. Hvala ti, Jure, za presenečenje!

Dočakali smo izbor evrovizijske popevke na Finskem, ki smo ga vse od nepričakovane zmage prvega rock benda lani, nestrpno pričakovali. In čakanje ni bilo zaman, saj so se organizatorji prireditve zares izkazali, vse od gladke izpeljave nastopov, megalomanske osvetljave in svetlobnih efektov, super ozvočenja, do voditeljev. Ta sta letos sicer ostajala bolj v ozadju dogajanja in se raje sprehajala med publiko, kot da bi paradirala po odru. Verjetno je ta skromnost tudi tipično finska, kot njihova dobrodušnost in navdušenje nad dejstvom, da so končno dočakali možnost prirediti ta festival. Vmesne razglednice med nastopi držav so bile prisrčne in zajele raznolikost te skandinavske države.

Že v polfinalu je vzhodni del Evrope gladko pometel z večino zahodnih predstavnic. Vzrok neznan, a izgleda, da je vzhodni melos, s pridihom orientalskega izročila čedalje bolj privlačen tudi za zahodni svet. Prireditev so odprli lanski zmagovalci, kontroverzni in originalni. Moji favoriti so bili: Finska s še eno dobro rock skladbo, Bolgarija z zanimivim etno-techno mixom, Slovenija s po dolgem času dobro koreografijo in izvedbo, Gruzija, Ukrajina z zares hecnimi srebrnimi “partizanskimi” kostumi in poskočno pesmico ter Moldavija.

Ostale pesmi niso izstopale iz povprečja, še posebno slabi pa so bili Latvijci s kopiranjem Il Divo, Romuni z mešanico stilov, ki niso peljali nikamor ter Nemčija s Las-Vegas različico Sinatre. Tudi Velika Britanija je kot kaže že vsega naveličana, na izbor so poslali skupino “stevardes”, z v minuti pozabljivim komadom, še vseeno so nabrali preveč točk.

Vedno znova sem razočarana, da televizija med živim prenosom gostov, vedno vključi reklame. Tako smo tudi včeraj, namesto nastopa Apocalyptice, gledali reklame za pralni prašek!
A letos sem izgleda brcnila v temo pri napovedih, saj je zmagala Srbija, s sicer všečno balado Molitva, a ji ne bi pripisala mesta med prvimi petimi. Tudi prav, o tem, ali je zmaga posledica političnega glasovanja ali pa se je ta pesem resnično tako vtisnila v spomin vseh držav, ki so glasovale… pa presodite sami.

http://24ur.com/naslovnica/ekskluziv/glasba/20070512_3097275.php

Glasba je živa sila, je kot reka, ki je ni mogoče uokviriti in zamejiti, prestopa začrtane meje in se združuje s komplementarnimi slogi, tako je vedno drugačna in sveža. Eurosong po zmagi Lordov ne bo nikoli več enak, ne bo le zbirka pričakovanih popularnih slogov, temveč bo omogočal izraznost vsem oblikam glasbe, pa naj se zdijo komu še tako neprimerni ali nekonvencionalni.

Skoraj vse je res…tako dobre kot slabe lastnosti tega prikupnega sončevega znamenja. Bodite še najprej takšni kot ste, zvesti svojim idejam in vzgibom in uživajte v mesecu maju.