Spet se nam bliža pomlad, kraljica vseh letnih časov. Kako luštno je, ko te zjutraj zbudijo rumeni sončni žarki, te pobožajo po obrazu in ti nanj prikličejo nasmeh. Vstaneš v svetlo jutro, polno obljub. Mnogo bolje kot surova in meglena pozno-jesenska jutra, ko se na delo odpraviš še v mraku in stoje na avtobusu sanjaš o topli postelji. Toplota pomladnih žarkov prebuja popke spečih rož, trava se preobrazi v sveže zeleno podobo, prve marjetice in trobentice privabljajo čebele, še ljudje so drugačni. Polni zagona in dobre volje. Vse je v gibanju, svet se ponovno preobrazi. Drevesa se zibljejo v pišu vetra, trepetajo s prebujenimi listki, v zraku pa je sladki vonj po cvetovih, po sveži travi, po obdelani zemlji. Pomlad je res neke vrste vsakoletno vstajenje in prerojenje narave in človeka. Pomlad prinese nove izzive, dovzetnejši smo za ljubezenske pustolovščine, srce se kot cvet odpre svetu in vpija njegovo neskončno energijo. Nehote se povežemo z našim izvorom v nedrjih zemlje, ki nas obnavlja.
Na mail prejemam glasbene novice s strani vstopnice.com in spet sem skočila do stropa, ko sem videla, koliko dobrih koncertov se nam letos poleti obeta na slovenskih tleh. Morda pa se le nekaj spreminja v miselnosti organizatorjev prireditev (v dobro nas poslušalcev)…
Že sem omenila legendarne Iron Maiden (2.6.), sledil pa mu bo nič manj znani in kontroverzni šok-roker Marylin Manson. Z neusmiljeno kritiko republikanske, konservativne Amerike, katoliške cerkve in (neo)nacizma si je nakopal mnogo nasprotnikov, ki ga razglašajo za satanista, slab vzgled za otroke ipd. On pa je le znal dobro izkoristiti tržno nišo in s svojimi namernimi provokacijami razburja javnost. Ima mnogo zelo kvalitetnih pesmi, besedila pa so dobra kritika današnje kapitalistične, pokvarjene družbe in usmerjena proti nasilju. Pod površjem se skriva dosti več, kot si mislijo tisti, ki jih njegov imidž odbije preden ga sploh spoznajo.
Koncert se bo odvijal v Križankah, dne 20.6. in sigurna sem, da se bo Ljubljana tresla od vzklikov zagrizenih fanov in da bodo Križanke napolnjene do zadnjega kotička. S cimro in bratom smo že razmišljali, da si gremo koncert ogledat na festival v Avstriji, a sedaj imamo k sreči možnost, da si ga ogledamo kar tu.
http://www.marilynmanson.com/
S koncertom pa nas bo presenetila tudi uporniška Pink, predstavila nam bo album I’m Not Dead (da še ni “mrtva” smo se že dodobra prepričali z vrsto dobrih singlov, kot so Stupid Girls in U & your hand). Punca ni le luštna, temveč tudi inteligentna in nadarjena, torej “the whole package”, live nastopi pa naj bi bili prava poslastica. Tudi o tem se bom prepričala na lastne oči. Komentar pa še sledi.
http://www.mtvadria.com/article/2373/
Ne maram slovenskih prireditev, ponavadi se jim izogibam. Viktorjev že dve leti zapored nisem gledala do konca, enostavno povedano, so me zdolgočasili do solz. Prisegla sem, da jih ne bom več gledala. Razlogi? Vedno isti ljudje paradirajo po odru in “rdeči preprogi” s tistim “glej mene, jaz sem zvezda” vzvišenim izrazom na zdolgočasenem obrazu. Sami sebe so oklicali za t.i. elito slovenske družbe, njihovi dosežki pa so le borni in neodmevni.
Nam na srečo, obstajajo tudi svetle izjeme! In ena izmed njih je Jurij Zrnec, ki je že v drugo vodil prireditev Viktorji (ki je slab poskus kopiranja Oskarjev). Že prvič mu je uspelo prebuditi “mrtvo publiko”, tokrat pa je ponovil vajo in dodobra nasmejal širno Slovenijo. Z njegovim neprisiljenim humorjem, ki mu ne manjka izvirnosti, z občasno zbadljivo noto in obilo kritike do trenutne problematike, je zasenčil tako prireditev kot tudi nagrajence. Duhovite plesne točke, prikrita politična namigovanja, humorna predelava Prešernovih pesmi, parodija slovenske filmske in televizijske scene, vse to z lahkoto stresa iz rokava. Hkrati pa ostaja nepokvarjen in vsaj zaenkrat mu njegove zmožnosti niso stopile v glavo.
In kot je v skeču tudi sam napovedal, si drugo leto resnično zasluži viktorja za posebne dosežke ali obetavno medijsko osebnost. Tako se dela!