Archive for October 28th, 2006

Album, ki sem ga nestrpno pričakovala vsaj eno leto, še toliko bolj, ker sem zamudila nastop My Dying Bride na Metal Campu v Tolminu, je končno ugledal luč sveta jeseni 2006.
Če se človek česa navadi pri MDB je to, da ne moreš predvideti toka njihove miselne evolucije. Glasbene vode v katere so zajadrali tokrat, niso bile pričakovane, podajajo se na raziskovanje novih razsežnosti doom žanra. Zatorej pozor, to ni plošča, ki ti osvoji srce ob prvem poslušanju, na prvi pogled te namreč celo nekoliko razočara. Vendar v tradicionalnem stilu skupine, da se ti tiho, nepričakovano prikradejo v misli in čute, se ti tudi tokratni opus zazdi ob vsakem poslušanju boljši.
A Line Of Deathless Kings je naslov, ki te zavede v domišljijske prizore starodavnih bitk in ko že napol pričakuješ, da imaš pred sabo konceptni album, ugotoviš, da temu ni tako. Naslovu prikladen je prvi komad To Remain Tombless, ki je definitivno najboljši in najtemačnejši, po kvaliteti se mu pridružujeta tudi Deeper Down in And I Walk With Them. Glasba je usmerjena bolj v progresivo kot smo tega vajeni pri MDB, tudi fascinantni death vokal Aarona je pomaknjen v ozadje in daje prednost čistejšemu vokalnemu slogu in recitiranju, ki pa ob melanholičnih riffih doseže epski učinek. Besedila na tem albumu so na žalost manj izpiljena in poetična kot ponavadi, veliko je repeticije že znanih tem in nekaj klišejskih prijemov, zatorej se v besedila ne poglabljajte preveč! Presenetljivo dobro se je v band vklopil novi bobnar, ki je zamenjal Shaun Steelsa.
A Line Of Deathless Kings ne dosega predhodnih albumov (The Dreadful Hours; Songs Of Darkness, Words Of Light), kar bi bilo verjetno neupravičeno pričakovati, ker sta in bosta ostala neprekosljivi mojstrovini doom metala. Vsem gorečim fanom skupine pa bo album sigurno prirasel k srcu.
My Dying Bride so mojstri temačnega gothic vzdušja, prepletanja romance in tragedije in na svojem prestolu bodo še dolgo ostali kot nesmrtni kralji polmraka.

What if love’s intolerable pain never leaves us?
Do we dash our bleeding hearts on the rocks of loneliness?
And cry unto the lords above who turn away in haste?