Letošnje prvomajske počitnice mi je uspelo uiti od ponorelega sveta v Rim, kjer se enostavno izgubiš ob mogočnosti arhitekturnih in kulturnih dosežkov, si kot mravljica, ki sledi stopinjam velikanov. Mesto me je prvič očaralo že pred desetimi leti in izgleda, da legenda drži… Če vržeš kovanec v Fontano Di Trevi in si zaželiš, da se kdaj vrneš, potem ti bo želja izpolnjena.
Presenetilo nas je vroče sonce, kljub deževnim obetom. Kasneje smo izvedeli, da je bilo le majhno območje v Italiji brez dežja, torej smo resnično imeli srečo. Prehodili smo na desetine kilmetrov, za prevoz pa smo izkoristili tudi metro, ki je izredno praktičen in poceni način prevoza. V našem terminu je bilo v Rimu res neverjetno veliko turistov, na ulicah je bilo kar črno ljudi, pa tudi čakalnim vrstam pri raznih znamenitostih se ni dalo izogniti. Vseeno pa je ravno to dalo mestu zanimiv utrip.

Ogledali smo si večino znamenitosti Rima in Vatikana, Kalistove katakombe, domov grede pa smo se ustavili tudi v prikupnem mestecu Orvieto v Umbrii, postavljenem na griču. Pokrajina je vinorodna, uspelo nam je tudi degustirati nekaj vrst rdečih vin. Kljub utrujenosti nam nobena stvar ni mogla pokvariti navdušenja nad doživeto pustolovščino, ki je kar prehitro minila.

Arrivederci Roma… več slik z našega obhoda pa si lahko ogledate spodaj.